1. Zakaj bi Evropa potrebovala digitalni euro?

Z digitalizacijo se načini plačevanja spreminjajo. Z gotovino se plačuje vedno manj in pandemija koronavirusa je premik k spletnemu nakupovanju in digitalnim plačilom samo še pospešila. Digitalni euro bi bil elektronska oblika gotovine za digitalizirani svet. Potrošnikom bi omogočil, da centralno bančni denar poleg bankovcev in kovancev uporabljajo tudi v digitalni obliki.

Ljudem bi olajšal življenje, saj bi ponudil nekaj, kar zdaj še ne obstaja: digitalno plačilno sredstvo, ki se sprejema povsod v euro območju in s katerim je mogoče plačevati v trgovinah, na spletu in neposredno drugim ljudem. Enako kot gotovina bi bil digitalni euro netvegan, široko dostopen, preprost za uporabo in za osnovne namene brezplačen.

Poleg tega bi povečal strateško avtonomijo in denarno suverenost Evrope, ker bi celoten ekostistem plačil v Evropi postal bolj učinkovit. Digitalni euro bi spodbujal inovacije in prispeval k večji odpornosti evropske plačilne infrastrukture proti kibernetskim napadom ali tehničnim motnjam, kot so izpadi električne energije.

2. Kako bi lahko digitalni euro prispeval k strateški avtonomiji Evrope?

Digitalni euro bi bil vseevropska plačilna rešitev, ki je na voljo v celotnem euro območju in se upravljala v Evropi po evropskih pravilih. S tem bi zmanjšal odvisnost Evrope od zasebnih neevropskih ponudnikov plačilnih storitev, hkrati pa bi deloval kot protiutež njihovi prevladi na trgu. Hkrati bi celoten sistem plačil v Evropi postal bolj konkurenčen in inovativen.

Uspešen digitalni euro bi Evropi omogočil, da postane najnaprednejše območje na svetu na področju digitalnih financ in centralno bančnih digitalnih valut.

3. Ali bi digitalni euro nadomestil gotovino?

Ne. Digitalni euro gotovine ne bi zamenjal, ampak bi jo dopolnjeval. Uporabljal bi se vzporedno z gotovino in bi izpolnjeval željo ljudi, da vedno več plačujejo digitalno, plačilo pa se izvede hitro in varno. Gotovina bi bila v euro območju še naprej na voljo, enako kot tudi druga zasebna elektronska plačilna sredstva, ki se uporabljajo zdaj.

4. Bi bil digitalni euro alternativna valuta v Eurosistemu?

Ne. Digitalni euro bi bil samo še en način plačevanja v eurih, naši enotni valuti, v Evropi. Bil bi zamenljiv z bankovci v razmerju ena proti ena. Digitalni euro bi bil odgovor na željo sodobnih ljudi in podjetij, da vedno več plačujejo digitalno.

5. Kako napreduje projekt in kako so vključeni evropski zakonodajalci?

Junija 2023 je Evropska komisija predstavila osnutek zakonodajnega predloga o morebitnem digitalnem euru. Njegov namen je zagotoviti, da bo digitalni euro, če bo kdaj uveden, ljudem in podjetjem ponudil dodatno obliko digitalnega plačevanja, ki je splošno sprejeta, poceni, varna, odporna in v obliki javnega denarja.

Faza proučevanja v projektu digitalnega eura se bo končala jeseni 2023. Če bo Svet ECB odobril naslednjo fazo, bo ECB začela razvijati in testirati možne tehnične rešitve in poslovno ureditev, potrebno za uvedbo digitalnega eura. Pri tem bo izvedla tudi vse prilagoditve v zasnovi digitalnega eura, ki bodo potrebne zaradi zaključkov zakonodajne razprave.

Oba procesa – zakonodajni in tehnični – bosta potekala vzporedno, tako da bo Euro sistem lahko takoj izdal digitalni euro, če in ko bo to odobreno. Svet ECB bo odločitev o tem, ali naj izda digitalni euro, sprejel šele potem, ko bo sprejet zakonodajni akt.

ECB je pripravljena, da med zakonodajnim postopkom po potrebi zagotovi podporo in tehnično pomoč.

6. Kdo vse sodeluje v projektu digitalnega eura?

ECB mora skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami euro območja zagotoviti, da bo digitalni euro izpolnjeval potrebe uporabnikov. Zato Euro sistem tesno sodeluje in ima redne stike z oblikovalci politik, zakonodajalci, tržnimi udeleženci in civilnodružbenimi organizacijami. Zelo pomembne so tudi fokusne skupine, v katerih se neposredno seznanja s stališči in željami ljudi.

Nekateri od teh stikov potekajo v okviru (i) Svetovalne skupine za trg, v kateri so strokovnjaki, ki svetujejo o zasnovi in distribuciji digitalnega eura, ter v okviru (ii) Odbora za plačila malih vrednosti v eurih, foruma za institucionalni dialog o plačilih malih vrednosti, ki izbire v zasnovi digitalnega eura ocenjuje z vidika panoge. Poleg tega se ECB redno udeležuje srečanj Euro skupine, ki združuje finančne ministre držav euro območja, ter izvaja predstavitve v Evropskem parlamentu, na katerih oblikovalce politik v Evropi seznanja z napredovanjem projekta. Organizira tudi seminarje z evropskimi civilnodružbenimi organizacijami, da bi prisluhnila njihovim stališčem.

7. Kdo bi lahko uporabljal digitalni euro?

Kot je navedeno v zakonodajnem predlogu Evropske komisije in v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru, bi bil digitalni euro na voljo ljudem, ki prebivajo ali imajo sedež v euro območju. Načeloma bi račun za digitalni euro lahko imeli tudi ljudje, ki so v preteklosti prebivali ali imeli sedež v kateri od držav euro območja.

Tudi trgovci zunaj euro območja bi lahko sprejemali plačila v digitalnih eurih, če bi imeli odprt račun pri enem od ponudnikov plačilnih storitev v euro območju.

Pozneje bi odvisno od zakonodajnih dogajanj dostop do digitalnega eura lahko dobili tudi potrošniki in trgovci v Evropskem gospodarskem prostoru^[1] in/ali v izbranih tretjih državah.

8. Zakaj bi ljudje želeli uporabljati digitalni euro?

Digitalni euro bi bil plačilna rešitev za vsako priložnost. Z njim bi se lahko plačevalo kadarkoli in kjerkoli v euro območju. Bil bi splošno sprejeto digitalno plačilno sredstvo, ki bi ga potrošniki lahko brezplačno uporabljali v trgovinah, na spletu ali med fizičnimi osebami. Ljudem bi omogočil, da plačujejo digitalno, hkrati pa še vedno uporabljajo javno plačilno sredstvo.

V digitalni dobi bi ohranil značilnosti gotovine, kot sta visoka raven zasebnosti in preprosta uporaba. Zagotavljal bi tudi najvišjo raven zasebnosti pri digitalnih plačilih, saj Euro sistem ne bi spremljal ali shranjeval osebnih podatkov uporabnikov. Poleg tega bi bila pri plačilih v digitalnih eurih brez spletne povezave možna še višja raven zasebnosti, saj bi bila ta plačila znana samo plačniku in prejemniku plačila.

Digitalni euro bi bil varen in preprost za uporabo. Prispeval bi tudi k večji digitalni vključenosti, saj bi bil zasnovan tako, da bi ga lahko uporabljal vsakdo ne glede na družbeni položaj. Digitalni euro bi upošteval potrebe invalidov in ljudi, ki nimajo dostopa do bančnega računa ali nimajo digitalnih spretnosti ali finančnega znanja.

Da bi bilo digitalni euro mogoče uporabljati povsod v euro območju, osnutek zakonodajnega predloga, ki ga je predstavila Evropska komisija, predvideva, da bi ga morali trgovci obvezno sprejemati, nadzorovani posredniki pa obvezno distribuirati.

9. Kakšne koristi bi digitalni euro prinesel trgovcem?

Digitalni euro bi bil resnično vseevropska rešitev, ki se sprejema povsod v euro območju. Lahko bi bil enostavnejša in cenejša alternativa razdrobljenemu plačilnemu okolju, v katerem trgovci delajo zdaj. Z digitalnim eurom bi imeli trgovci več moči v pogajanjih s ponudniki plačilnih rešitev, zato bi se zmanjšali njihovi stroški. Te nižje stroške bi nato lahko prenesli na kupce.

Z digitalnim eurom bi se trgovcem lahko zvišala stopnja pretvorbe povpraševanja v nakupe. To je še posebej pomembno pri spletnih nakupih, saj stranke začeti nakup bolj verjetno izvedejo do konca, če poznajo plačilni instrument, ki bo uporabljen. Poleg tega bi digitalni euro trgovcem omogočal, da plačilo prejmejo takoj in brez dodatnih stroškov.

10. Kakšne koristi bi digitalni euro prinesel posrednikom?

Nadzorovani posredniki, kot so banke, bi imeli ključno vlogo pri distribuciji digitalnega eura. Delovali bi kot glavna kontaktna točka za ljudi, trgovce in podjetja za vsa vprašanja o digitalnem euru in bi izvajali vse storitve za končne uporabnike.

Digitalni euro bi posrednikom omogočil, da so takoj prisotni na celotnem euro območju, za razliko od večine zasebnih inovacij, ki se večinoma osredotočajo na trg v domači državi. S tem bi digitalni euro lahko deloval kot platforma, na kateri posredniki razvijajo inovacije in povečujejo konkurenco na rastočem trgu e-poslovanja in digitalnih plačil v celotnem euro območju.

Digitalni euro bi posrednikom lahko prinesel tudi dodatne poslovne priložnosti. Tako bi denimo, kot je predlagal Euro sistem, trgovci zunaj euro območja, ki bi želeli poslovati v digitalnih eurih, morali imeti račun pri ponudniku plačilnih storitev v euro območju.

Poleg tega model nadomestil za digitalni euro, kot je trenutno predviden v osnutku zakonodajnega predloga Evropske komisije, posrednikom zagotavlja ekonomske spodbude, primerljive z drugimi digitalnimi plačilnimi sredstvi. V tem pogledu digitalni euro posrednikom obenem odpira vrata, da vlagajo v dodatne storitve z dodano vrednostjo za svoje stranke.

11. Bi morali ljudje plačati, da bi lahko uporabljali digitalni euro?

Digitalni euro bi bil javno dobro. Kot tak bi bil za ljudi, ki ga želijo uporabljati, v osnovni rabi brezplačen.

Vendar pa bi nadzorovani posredniki, vključno z bankami, lahko na podlagi osnovnih funkcij digitalnega eura razvijali lastne platforme in rešitve. Tako bi svojim strankam lahko ponudili nove storitve z dodano vrednostjo, ki bi bile plačljive.

12. Kako bi deloval digitalni euro?

Digitalni euro bi ljudem omogočal, da izvajajo varna takojšnja plačila v fizičnih in spletnih trgovinah ter neposredno drugim ljudem, ne glede na to, v kateri državi euro območja se nahajajo ali pri katerem ponudniku plačilnih storitev imajo račun. ECB trenutno preučuje, kako bi to lahko delovalo v praksi.

Euro sistem bi na primer lahko razvil namensko aplikacijo digitalnega eura, do katere bi vsi imeli enakopraven dostop. Druga možnost bi bila, da posredniki, vključno z bankami, vključijo storitve z digitalnim eurom v svoje obstoječe aplikacije, ki jih njihove stranke že poznajo. V vsakem primeru bi v digitalnih eurih lahko plačevali tudi ljudje, ki nimajo dostopa do bančnega računa ali digitalnih naprav, tako da bi pri javnih posrednikih, na primer poštah, uporabljali fizično kartico.

Digitalni euro bi deloval tako s spletno povezavo kot tudi brez nje, zato šibek omrežni signal ne bi bil ovira. Kadar bi se plačila v digitalnih eurih izvajala brez spletne povezave, bi podatke o plačilu poznala samo plačnik in prejemnik plačila, kar bi zagotavljalo najvišjo možno raven zasebnosti.

13. Kako zaseben bi bil digitalni euro?

Zasebnost je ena najpomembnejših konceptualnih lastnosti digitalnega eura. Euro sistem nima nikakršnega poslovnega interesa, da bi zbiral osebne podatke o plačilih ljudi ali takšne podatke posredoval tretjim osebam. Zato ne bi želel videti ali shranjevati zasebnih informacij uporabnikov.

Digitalni euro bi ljudem omogočal, da pri plačevanju ne delijo svojih podatkov z nobeno tretjo stranko. Izjema bi bili primeri, ko je dostop do podatkov v skladu z evropsko zakonodajo potreben za preprečevanje nezakonitih dejavnosti.

Poleg tega bi možnost uporabe brez spletne povezave zagotavljala še višjo raven zasebnosti, saj bi bili plačilni podatki znani samo plačniku in prejemniku plačila.

14. Kako bi ECB zagotovila, da je digitalni euro vključujoč?

Digitalni euro bi bil javno dobro, enako kot so danes bankovci in kovanci. Razlika je le v tem, da bi obstajal v digitalni obliki.

Digitalni euro bi bil za osnovne namene brezplačen. Ljudem, ki bi ga želeli uporabljati, bi bil na voljo v mobilni aplikaciji ali fizični kartici. Vključeval bi tudi možnost uporabe brez spletne povezave, zato bi bil na voljo tudi takrat, ko je omrežni signal prešibek za povezavo.

Zakonodajni predlog, ki ga je predstavila Evropska komisija, določa, da bi kreditne institucije, ki bi distribuirale digitalni euro, morale obvezno zagotoviti osnovne plačilne storitve v digitalnih eurih vsem svojim strankam, ki to zahtevajo.

Da bi lahko vsi ljudje – tudi invalidi, ljudje s funkcionalnimi omejitvami ali omejenimi digitalnimi spretnostmi ter starejši – plačevali z digitalnim eurom, bodo v vsaki državi euro območja določeni primerni javni subjekti, na primer pošte. Ti subjekti bi ljudem, ranljivim za digitalno finančno izključenost, nudili brezplačno podporo in dostop do storitev digitalnega eura, kot sta denimo neposredna osebna pomoč pri odpiranju računa za digitalni euro in uporabi vseh osnovnih storitev digitalnega eura. Brezplačen dostop do osnovnih storitev digitalnega eura bi bil omogočen tudi ljudem, ki nimajo bančnega računa.

Poleg tega bi bil poseben poudarek namenjen vključevanju ranljivih skupin, kot so prosilci za azil ali upravičenci do mednarodne zaščite, ljudje brez stalnega naslova ali državljani tretjih držav, ki jim ni bilo izdano dovoljenje za prebivanje, vendar njihov izgon iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoč.

Digitalni euro bi bil zasnovan tako, da bi upošteval potrebe vseh ljudi in da nihče ne bi bil izključen.

15. Bi bil digitalni euro denar, ki ga je mogoče programirati?

Digitalni euro nikoli ne bi bil programljiv denar.

Programljiv denar je digitalna oblika denarja, ki se uporablja za vnaprej določen namen, kot je denimo kupon, z omejitvami glede tega, kje, kdaj in s kom ga ljudje lahko uporabijo.

Kot je predvideno tudi v zakonodajnem predlogu Evropske komisije, digitalni euro ne bi bil programljiv denar, bi pa seveda lahko olajšal avtomatizirana plačila. Tako bi denimo uporabniki lahko nastavili mesečni trajnik, s katerim bi v digitalnih eurih plačevali najemnino.

16. Bi posredniki prejeli nadomestilo za distribucijo digitalnega eura?

Euro sistem predlaga sistem nadomestil, ki bi ponudnikom plačilnih storitev, kot so banke, ponudil pošteno ekonomsko spodbudo za kritje operativnih stroškov distribucije digitalnega eura.

Kot trenutno velja za druge plačilne sisteme, bi ponudniki plačilnih storitev, ki distribuirajo digitalni euro, trgovcem te storitve lahko zaračunavali. Pri tem bi za trgovce in ponudnike plačilnih storitev veljala cenovna kapica oziroma zgornja dovoljena meja cen, kot je predlagala Evropska komisija v zakonodajnem predlogu o digitalnem euru.

Enako kot pri izdelavi in izdajanju bankovcev bi Euro sistem kril stroške vzpostavitve sheme digitalnega eura in infrastrukture zanjo. Poleg tega bi Euro sistem čim bolj zmanjšal dodatne investicijske stroške posrednikov s tem, da bi, kjer je mogoče, uporabil obstoječo infrastrukturo.

17. Bi digitalni euro lahko ogrozil finančno stabilnost z izrivanjem bank iz finančnega posredništva?

Naš finančni sistem – z bančnim sistemom v svojem jedru – deluje dobro in Euro sistem želi ohraniti ključno vlogo bank pri kreditiranju realnega gospodarstva.

ECB bo, kolikor je mogoče, preprečila vsakršno grožnjo, ki bi jo digitalni euro lahko predstavljal za finančni sistem. Tako bi bil znesek digitalnih eurov, ki bi jih uporabniki lahko imeli na računu, navzgor omejen, da tudi v kriznih časih ne bi prihajalo do odlivanja sredstev iz bančnih vlog.

18. Kako bi ECB zagotovila, da bi lahko ljudje povsod v euroobmočju z digitalnim eurom plačevali na enak način?

Za distribucijo digitalnega eura v euro območju bi bili odgovorni nadzorovani posredniki. Da bi distribucija v vseh državah potekala enotno, Euro sistem pripravlja shemo digitalnega eura, ki jo sestavlja enoten sklop pravil, standardov in postopkov za standardizacijo plačil v digitalnih eurih v celotnem euro območju, s čimer se zagotavlja vseevropski doseg.

Ta enotni sklop pravil, standardov in postopkov trenutno razvija Skupina za razvoj pravilnika, ki tesno sodeluje z različnimi tržnimi predstavniki, kot so uporabniki, trgovci na drobno in posredniki.

19. Kako poteka razvoj enotnega sklopa pravil, standardov in postopkov za digitalni euro?

Za pomoč pri pripravi enotnega pravilnika je Euro sistem ustanovil Skupino za razvoj pravilnika za shemo digitalnega eura, ki zbira mnenja in predloge finančne industrije, potrošnikov in trgovcev.

Ta skupina, ki jo sestavljajo strokovnjaki Euro sistema in tržni predstavniki z ustreznimi izkušnjami, pri delu izhaja iz odločitev o zasnovi digitalnega eura, ki jih je Svet ECB že odobril.

Poleg te krovne skupine je bilo oblikovanih več namenskih delovnih področij za razvoj pravil v tistih poglavjih, ki zahtevajo posebno strokovno znanje. Osrednji med njimi sta (i) področje identifikacije in avtorizacije, ki pripravlja zahteve za identifikacijo plačnika in avtorizacijo plačil v digitalnih eurih, ter (ii) področje infrastrukturnih zahtev, ki razvija zahteve glede odnosov med posredniki in končnimi uporabniki.

20. Kaj vse bo obsegal pravilnik za digitalni euro?

Pravilnik za digitalni euro bo določal enoten sklop pravil, standardov in postopkov, ki bi jih nadzorovani posredniki morali spoštovati pri distribuciji digitalnega eura. Ta pravila, standardi in postopki bodo obravnavali naslednja področja:

• funkcionalni in operativni model digitalnega eura (npr. tokovi od začetka do konca, temeljne zahteve za nadzorovane posrednike, minimalni standardi za uporabniško izkušnjo itd.);
• model za sodelovanje v shemi digitalnega eura (npr. merila primernosti za sodelovanje v shemi, obveznosti udeležencev itd.);
• tehnične zahteve sheme (npr. IT infrastruktura, izvedba aplikacijskega programskega vmesnika, tehnični standardi itd.);
• zahteve glede upravljanja tveganj;
• pravila za upravljanje sheme digitalnega eura (npr. ureditev upravljanja sheme, postopki upravljanja sprememb itd.).

21. Kakšna bi bila povezava med takojšnjimi plačili in digitalnim eurom?

Danes imajo potrošniki redkokdaj možnost, da pri plačevanju v trgovini uporabijo takojšnje plačilo, kar hkrati tudi pomeni, da trgovci denarja ne prejmejo takoj. Z digitalnim eurom bi se to spremenilo, saj bi bila vsa plačila z digitalnim eurom takojšnja plačila.

Enotni sklop pravil, standardov in postopkov za digitalni euro, ki je zdaj v razvoju in se bo, če bo odobren, uporabljal, pomeni, da bi bilo rešitve za takojšnja plačila mogoče nadalje razviti tako, da bi dosegle vse države euro območja. S tem bi se zmanjšala odvisnost od zasebnih neevropskih podjetij, ki trenutno obvladujejo plačilni sektor.

22. Bi digitalni euro temeljil na tehnologiji razpršene evidence, kot je veriženje podatkovnih blokov?

Eurosistem pri razvoju digitalnega eura eksperimentira z različnimi pristopi in tehnologijami, tako centraliziranimi kot decentraliziranimi, med drugim tudi s tehnologijami razpršene evidence. Vendar odločitev še ni bila sprejeta.

23. Bi plačila v Evropi z uvedbo digitalnega eura postala bolj ranljiva za kibernetske napade?

Enako kot druge digitalne infrastrukture bi bil tudi digitalni euro lahko tarča kibernetskih napadov. Da bi bilo to tveganje čim manjše, bi digitalni euro temeljil na najsodobnejših tehnologijah, s katerimi se vzpostavlja okolje, ki je odporno na kibernetske grožnje in sposobno reševati izzive prihodnosti.

24. Kako bi se digitalni euro razlikoval od stabilnih kovancev in kriptosredstev?

Digitalni euro bi bil centralno bančni denar. To pomeni, da bi mu kritje zagotavljala centralna banka in bi bil zasnovan tako, da bi zadovoljeval potrebe ljudi, ki ga uporabljajo. Bil bi netvegan in bi zagotavljal varstvo zasebnosti in osebnih podatkov. Centralne banke imajo nalogo, da vzdržujejo vrednost denarja, ne glede na to, ali je v fizični ali digitalni obliki.

Po drugi strani je stabilnost in zanesljivost stabilnih kovancev v osnovi odvisna od subjekta, ki jih izdaja, ter od tega, kako verodostojna in izvršljiva je njegova zaveza, da bo skozi čas vzdrževal vrednost teh kovancev. Poleg tega zasebni izdajatelji lahko uporabljajo osebne podatke uporabnikov v komercialne namene.

Za kripto sredstva ne jamči noben jasno ugotovljiv subjekt, kar pomeni, da terjatev ni mogoče izterjati.

Vir: www.ecb.europa.eu