Banka Slovenije – digitalni evro kot evolucija, ne zamenjava gotovine
digitalni-evro-607x430

Banka Slovenije – digitalni evro kot evolucija, ne zamenjava gotovine

Digitalni evro je kot pametni telefon: v resnici ga ne potrebujemo, lahko pa na enem mestu združi že znane rešitve v eno, prijazno do uporabnikov, pravi viceguverner Marko Pahor iz Banke Slovenije.

Medtem ko je pri nas pobudnikom za vpis gotovine v ustavo uspelo zbrati več deset tisoč podpisov, na vrata trka digitalni evro. “Načrtov, da bi digitalni evro zamenjal gotovino, ni,” zatrjuje viceguverner Banke Slovenije Marko Pahor, ki je bil gost tokratne epizode Ob osmih na Prvem programu našega radia. Evropska centralna banka in Komisija sta se že lotili priprav na uvedbo digitalnega evra, postopno uvajanje bi se lahko začelo čez dve leti.

Kot pojasnjuje Pahor, ima evrski sistem še naprej načrte s fizično gotovino, a tako kot je bil bankovec evolucija kovanca, zdaj vidijo digitalni evro kot evolucijo gotovine. “Predstavljamo si, da bi bila to enotna platforma, enotna rešitev za vsa digitalna plačila, se pravi vse to, za kar danes uporabljamo zelo različne načine plačevanja, od uporabe bančnih nakazil, instantnih plačil, kot je recimo v Sloveniji Flik, ne nazadnje tudi za kartična plačila … Ne pričakujemo, da bo digitalni evro izrinil vse to, bo le še ena od možnosti. Bo pa v nasprotju z marsikatero to storitvijo, za katero skrbijo različna zasebna podjetja, tudi z lastništvom zunaj Evropske unije, to javna storitev, katere osnovna uporaba bo brezplačna.” V prvi fazi bo storitev namenjena uporabnikom v državah znotraj evrskega območja, potem tudi širše v Evropski uniji, še pozneje pa bo odprta tudi za vse druge države, saj bo omogočala “multivalutnost”.

Marko Pahor, viceguverner Banke Slovenije

Zakaj sploh potrebujemo digitalni evro?

Uporabnost digitalnega evra Pahor primerja s pametnim telefonom. “Saj pametnega telefona v resnici ne potrebujemo, ker kličemo lahko tudi s stacionarnega, do spleta lahko dostopamo z osebnim računalnikom, fotografiramo s fotoaparatom … a za vse te stvari je prva misel, ko želimo nekaj narediti, pametni telefon. Podobno si zamišljamo, da bo z digitalnim evrom: za vse stvari, ki jih prinaša, razen ene, danes že obstajajo rešitve. Ampak digitalni evro bo to združil v eno rešitev, prijazno za uporabnike.” Omenjena novost, ki bi jo omogočil digitalni evro, je plačevanje brez povezave. “Tudi če boš nekje v hribih, v planinski koči, kjer internet ne vleče, kjer ni nobenega signala, boš še vedno lahko plačal, če boš imel v svoji digitalni denarnici digitalne evre.” Seveda bo morala imeti tudi planinska koča svojo digitalno denarnico.

Digitalne denarnice in kartice ter strah pred Velikim bratom

Predvidene so tako fizične kartice, ki bi jih z digitalnimi evri lahko polnili na bankomatih oziroma pri pooblaščenih trgovcih, kot digitalne denarnice na pametnih telefonih. Gre za aplikacijo, prek katere bi si denar pretakali prek spletne banke. “Predvideno je tudi polnjenje in praznjenje samodejno, temu pravimo “princip slapu” in “obrnjenega slapu”. Skratka, če želiš nekaj plačati, pa imaš dovolj na bančnem računu, ne pa v digitalni denarnici, bi to omogočili samodejno. Če pa dobiš plačilo, in to presega zgornjo omejitev za to denarnico, za katero še ne vemo, kakšna bo, naj bi se to potem prelilo na bančni račun.” O omejitvah se še pogovarjajo.

Digitalni evro bo puščal digitalni odtis in marsikdo se boji, da to lahko pomeni neomejen nadzor nad transakcijami in našimi navadami. Pahor zatrjuje, da sistem želi vedeti o uporabnikih čim manj. “V najslabšem primeru bodo za sistem uporabniki psevdonimni. Zgodovino njihovih transakcij bo poznal do mere, da lahko preveri, ali se je zgodila prevara. Razvijajo pa tudi tehnologije, s katerimi bi se dalo take stvari zaznati tudi na anonimnih transakcijah.”

Vir: rtvslo.si

Posted by Aleš Lončar