Ekonomist in dolgoletni šef Ifo – inštituta za ekonomske raziskave s sedežem v Münchnu, Hans-Werner Sinn Nemčiji napoveduje težka leta. Za to ni kriva samo ukrajinska vojna, ampak predvsem nerešeni demografski problemi in ogromen državni dolg zadnjih nekaj let.

Hans-Werner Sinn vidi upadajočo blaginjo v Nemčiji. Poleg vse dražje energije so glavni razlogi za to nerešeni demografski problemi in izjemen državni dolg v zadnjih letih.

»Zdaj imamo baby boome, stare od 56 do 60 let, ki se želijo kmalu upokojiti. Za ta sloj prebivalstva ni preveč novih ljudi. Imamo velik problem z oskrbo, ker delovno aktivno prebivalstvo upada,« je v intervjuju (sobotna izdaja) za Münchner Merkur dejal 74-letnik. Država bo z njo »brezupno preobremenjena«. “Sistemi socialne varnosti niso sposobni nadaljevati z razvojem življenjskega standarda na način, ki smo ga vajeni,” napoveduje Sinn. Državljanom svetuje, naj prihranijo denar za upokojitveno starost: »Pazite nase. Ne verjemite, da to zmore država.”

Dobri časi so za daljša obdobja mimo

Sinn je kritiziral državo, ker ni našla rešitev. Pokojnina Riester je “prešibka in v njej veliko preveč napak”. Namesto, da bi se zanašala na lastniške prihranke s svojim državnim premoženjskim skladom, kot na primer Norveška , se je zvezna vlada odločila za naložbe s fiksnim donosom z Riesterjem, ki so izjemno občutljive na inflacijo. Dobrih časov, napoveduje Sinn, ne bo konec le v naslednjih desetih ali 15 letih, ampak “za daljše obdobje”. Dejansko je bilo znano že od zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja, da se bo to zgodilo. »Ampak javni diskurz je premajhen, da bi to slišal.« Sinn mladim svetuje, naj se vrnejo k tradicionalnim družinskim vzorcem, torej da imajo otroke. “Glede na težave države bo družinska povezanost vse bolj pomembna.”

Zvezna vlada, še naprej kritizira Sinn, mora končno prenehati z zadolževanjem in ponovno voditi dolgoročno strukturno politiko. “Vlade so med pandemijo tiskale denar kot nore – medtem, ko so bile povsod napovedane zapore. To je bila tekma, ki je zanetila inflacijo.”

ECB mora dvigniti obrestne mere

Tudi Evropska centralna banka (ECB) se mora odzvati in končno zvišati obrestne mere, da bi zajezila povpraševanje po državnih in zasebnih kreditih. »Pooblastilo je zelo jasno določeno v Maastrichtski pogodbi: ECB mora ohranjati stabilne cene in jih ne sme pretehtati z drugimi cilji, kot sta rast ali polna zaposlenost. Tu sploh ni o čem debatirati,« je Sinn povedal za münchenski časnik Merkur.

Sinn pravi, da zvezna vlada ne bi smela uporabljati vprašanj, kot so varstvo podnebja, izobraževanje ali infrastruktura, kot opravičilo za nov dolg. »Dolg je takoj inflacijski. Te pomembne stvari lahko financirate z zvišanjem davkov ali zmanjšanjem porabe na drugih področjih.« In kdor trdi, da ECB ni prispevala k zvišanju cen, se moti, meni Sinn. Delno je kriva za svoje programe odkupa državnih obveznic, saj je s sveže ustvarjenim centralnobančnim denarjem kupila državne obveznice za dobrih 4.000 milijard (4 biljone) evrov.

Vrnitev k jedrski energiji je smiselna

Glede na energetsko krizo, ki jo je povzročila vojna v Ukrajini, Sinn zagovarja vrnitev k jedrski energiji. »Še vedno imamo tri jedrske elektrarne, ki delujejo, in tri, ki so bile lani zaprte. Skupno je mogoče ohraniti v delovanju ali zagnati vsaj pet do šest elektrarn.« Zelene je ekonomist ostro kritiziral. »Nikoli nisem verjel, da so bili Zeleni tako resno zainteresirani za podnebno vprašanje, kot so delovali. Ker potem ne bi demonizirali jedrske energije.« Najkasneje je Putin zdaj jasno dal vedeti, da je njihov energetski prehod pokvarjen. Še vedno je nujno potrebna električna energija iz plinovodov.

Sinn je jasno zavrnil plinski embargo proti Rusiji, o katerem se je veliko razpravljalo. »Zvezna vlada je tukaj v pravem položaju. 48 odstotkov nemških gospodinjstev se ogreva na plin – polovica plina prihaja iz Rusije. Brez ruskega plina bi se Nemčija vsaj kratkoročno soočila z velikimi težavami.« Nemčija ni uspela diverzificirati svojega uvoza energije. “Enostranska odvisnost od Rusije nas je pripeljala v past. Zdaj se vrtimo v tej pasti.« Tudi s finančno pomočjo država ne more dobiti plina, saj bodo veliki terminali za LNG, torej tekoči plin, še leta manjkali.

Sankcije Rusije ne bodo spravile na kolena

Sinn ne verjame, da lahko Zahod s sankcijami Rusijo spravi na kolena. »Rusi imajo Kitajsko kot alternativno stranko. Plin na Kitajsko že dobavlja plinovod Moč Sibirije, dogovorjen pa je že nov plinovod Moč Sibirije II, ki povezuje zahodni del ruskega plinovodnega omrežja s Pekingom. Rusi že lahko količine plina, ki tečejo čez ta plinovod, zastavijo Kitajcem za posojila. Torej lahko Zahod zapre plinsko pipo za Rusijo, ne pa tudi denarne pipe.« Politika embarga Rusijo še bolj žene v naročje Kitajske, »prav države, ki se je bodo morale ZDA v prihodnosti najbolj bati«.

Tudi Sinn ne verjame v uvozne dajatve. Po njegovem mnenju bi Rusom sicer prikrajšali nekaj prihodkov, vendar bi to pomenilo tudi, da bi raje prodajali na Kitajsko in Indijo, prek njih pa v preostali svet.

Vir: https://www.focus.de/finanzen/news/