Denar prihodnosti

Cel svet se digitalizira. Klasična pošta je prešla v elektronsko, papirnate slike v digitalne, časopisi in revije v spletne medije, zato je povsem logično in pričakovano, da bo digitalno pot ubral tudi denar. Švedska bo recimo do leta 2020 prva država, ki bo poslovala popolnoma brez gotovine.

Večino denarja danes sicer še vedno predstavljajo papirnate (fiat) valute, ki se od leta 1971 ko je ameriški predsednik Nixon ukinil povezavo ameriškega dolarja z zlatom (t.i. zlati standard) ustvarjajo brez kakršnekoli podlage iz manj kot nič. Zato na dolgi rok nobena fiat valuta ne obdrži svoje vrednosti, saj ni krita z ničemer. Vsakič ko centralne banke “natiskajo” več denarja, fiat valute izgubljajo na svoji vrednosti oziroma kupni moči. Svetovna finančna kriza je leta 2008 pripeljala ameriški in s tem tudi svetovni bančni sistem skoraj do točke zloma, katerega je ameriška centralna banka FED začasno preložila le z ogromnim povečanjem obsega ameriških dolarjev v obtoku. Ta dogodek je leta 2009 botroval rojstvu prve kriptovalute BitCoin.

BitCoin je bil torej ustvarjen kot posledica finančne krize iz leta 2008 kot popolnoma decentralizirana digitalna valuta na podlagi tehnologije verige blokov (blockchain), ki ne pozna inflacije in uporabljajo kriptografijo za varnost in anti-ponarejanje. Njegova vrednost ni vezana na nobeno državo ali centralno banko, ampak je odvisna le od ponudbe in povpraševanja, dvigajo pa jo prepoznavnost blagovne znamke, špekulanti in njegova uporabnost. Podobno kot digitalno zlato ali srebro. Gre za omejeno izdajo 21 milijonov kovancev, od katerih je do danes prirudarjenih že 16 milijonov. 

Kdo potrebuje kriptovalute?

Tri glavne skupine uporabnikov, ki bodo v prihodnosti najbolj uporabljale kriptovalute so:

1. Vsi ljudje brez bančnega računa. Teh je na svetu 2,5 milijarde in ti bodo lahko z uporabo kriptovalut prek pametnih telefonov na preprost način kupovali in plačevali storitve in izdelke, kateri dosedaj niso mogli.

2. Vsi ljudje, ki si pošiljajo denar prek agentov kot so Western Union, MoneyGram in podobnih, ki jim zaračunavajo naravnost oderuške provizije (od 7% do 29%). S pomočjo kriptovalut bodo lahko to počeli zdaj bistveno ceneje in hitreje.

3. Vsi ljudje, ki želijo zaščititi realno kupno moč svojega premoženja in prihrankov pred inflacijo, kateri so podvržene vse papirnate (fiat) valute. Slednja skupina je dosedaj v ta namen kupovala predvsem plemenite kovine (fizično naložbeno zlato in srebro). S prihodom kriptovalut sta torej zlato in srebro dobila močno konkurenco, ki ima v primerjavi z njima kar nekaj bistvenih prednosti.

Kljub temu je treba poudariti, da je velika večina od več kot tisoč decentraliziranih kriptovalut, ki danes poleg BitCoina kotirajo na odprtem trgu, narejenih zgolj iz čiste špekulacije z namenom hitrega in kraktoročnega zaslužka po vzorcu klasičnih “pump and dump” shem. Dovolj je že pogledati njihovo tržno kapitalizacijo in število uporabnikov, da bi ugotovili katera od njih ima možnost postati nova globalna rezervna digitalna valuta. Na prvem mestu daleč pred vsemi je BitCoin z 7,9 mia. $ tržne kapitalizacije. Sledijo mu One coin z 4,5 miljarde, Microsoftov Ethereum z 1 mia. $, LiteCoin s 193 mio. $ in Googlov Ripple s 177 mio. $ tržne kapitalizacije. Vse ostale kriptovalute na odprtem trgu nimajo omembe vredne vrednosti in uporabnosti.

Decentralizacija se ne bo zgodila samo na področju finančnih storitev, temveč bo prodrla tudi na druga področja. Danes je to ljudem težko razložiti, zato ker so navajeni centraliziranih institucij, v katerih nad postopki vedno bedi neko nadzorno telo ali v najširšem smislu država. Decentralizirani model temelji na osebni odgovornosti, v centraliziranem pa odgovornost prenesete na institucijo, v primeru bančnega sistema na centralno banko. Ampak na Cipru se to ni ravno obneslo, kajne? Naslednjič, ko bodo banke imele težave, zanje ne bodo več jamčile vlade ali države, ampak neposredno njihovi varčevalci.

Čemu bi bile v decentraliziranem sistemu potemtakem namenjene centralne banke? Bodo sploh še obstajale?
Bodo, ampak na drugi ravni. Naj ponazorim s primerom: v 80. letih, ko si potoval po sovjetskem bloku, si v Moskvi lahko nakupoval z dolarji in funti, rublji pa so bili drugorazredna valuta. Zdaj bo enako, le da bodo tokrat drugorazredne valute evri ali dolarji, večina poslovanja pa bo potekala v kriptovalutah.

Kako se na pojav kriptovalut odzivajo banke?
Te svoje osnovno poslanstvo, to je skrbeti za denar ljudi, zelo slabo opravljajo. Hkrati pa pri tem nimajo nobene konkurence oziroma so edina prava konkurenca kriptovalute, kar jim seveda ni najbolj všeč. To je razumljivo. Ko se bodo ljudje na poslovanje s kriptovalutami navadili in ko bo sistem poslovanja dovolj razvit, ne bodo več uporabljali bančnih storitev.

Zakaj kljub vsem pomanjkljivostim verjamem v svetlo prihodnost kriptovalut?
Že zaradi preprostega dejstva, da v tem trenutku tvegani kapital ogromno investira v podjetja, ki razvijajo strojno opremo za poslovanje z bitcoini. Ko bo ta razvoj dosegel zadovoljivo uporabniško raven, bo ljudem vseeno, ali poslujejo z bitcoini ali s kakšno drugo kriptovaluto, pomembno bo, da je enostavno in poceni.

Ali digitalne valute prodirajo v finančni svet prihodnosti?                                                  

Digitalne valute bitcoin, etherum in ripple bodo očitno zelo kmalu dobile konkurenco iz strani bančnih vrst. Kar je zanimivo, ker so ravno banke novi tehnologiji block chaina – verigi blokov najbolj nasprotovale, seveda zaradi njihovih zaslužkov. Že čez 2 leti naj bi švicarska banka UBS, v sodelovanju z ameriško kolegico BNY Mellon, nemško Deutsche bank, špansko banko Santander ter britansko finančno posrednico Icap svojim strankam ponudila novo možnost plačevanja z digitalnimi valutami. Letno naj bi povzročile denarne poravnave, ki trajajo tudi nekaj dni med 65-80 miljard dolarjev stroškov. Že zaradi stroškovne komponente ima tehnologija blockchain svetlo prihodnost pravi raziskava iz strani Svetovnega ekonomskega foruma (WEF). Kar 80 % bank naj bi do leta 2017 zagnalo vsaj en projekt medsebojno povezane tehnologije blokov, svoj digitalni sistem pa naj bi razvijal tudi Wells Fargo, Citibank, Goldman Sachs, ki nikdar ni daleč od poslovnih priložnosti. V novo tehnologijo je vključenih več kot 90 centralnih bank, obstaja pa veliko zanimanje med velikimi korporacijami.

Dobički neobdavčeni, rudarjenje je

Slovenska zakonodaja ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale davčno ureditev poslovanja z virtualnimi valutami, zato je treba, kot pravijo na finančni upravi, z vidika davkov smiselno upoštevati vso davčno in delovnopravno zakonodajo. »Davčna obravnava dohodka, doseženega pri poslovanju z virtualno valuto ali v taki obliki, je torej odvisna od okoliščin posameznega primera. Pri tem je treba ugotoviti, kdo dosega dohodek in za kakšne vrste dohodek v posameznem primeru gre,« odgovarjajo. Dobiček, ki ga ustvarimo z nakupom bitcoinov po nižji ceni in prodajo po višji ceni, ni obdavčen.

Obdavčeno pa je t. im. rudarjenje, ki se šteje med druge prihodke. Davčna osnova je vrednost bitcoina v evrih, ki velja v času prejema dohodka. Fizična oseba mora v sedmih dneh od dneva prejema dohodka vložiti napoved za odmero akontacije dohodnine od drugih dohodkov pri davčnem uradu, kjer je vpisana v davčni register.

Sodišče EU v Luksemburgu pa je 22. oktobra razsodilo, da menjava običajnih valut za enote virtualne valute bitcoin in obratno ne zahteva plačila davka na dodano vrednost (DDV). Virtualno valuto gre namreč obravnavati tako kot preostale valute. Sodišče EU je o tem primeru odločalo zaradi primera na Švedskem. Tam je želel nek moški ponuditi menjavo običajnih valut v bitcoine in obratno, ker pa se državni organi niso mogli zediniti, ali bi moral na te transakcije plačati DDV ali ne, so primer predložili Sodišču EU.

Viri: lastna raziskovanja in lastne misli s pomočjo

RTV.SLO: Večina poslovanja v kriptovalutah. Evri in dolarji kot drugorazredne valute

Delo: Digitalne valute prodirajo v finančni svet prihodnosti

Barbara Pavlin, Bitcoin: Dolgoročna naložba ali plačilno sredstvo