Ko na divji zahod v kriptosvetu prihaja šerif
oven_zadruge_blockchain

Ko na divji zahod v kriptosvetu prihaja šerif

Že bežen pregled poslovnih novic pokaže, da živimo v času kriptomrzlice. Zagonska podjetja lahko z zbiranjem sredstev v kriptovalutah zberejo destkrat ali stokrat več sredstev, kot bi jih lahko dobila od virov tveganega kapitala. Ker tako zbiranje sredstev še ni regulirano, se seveda pojavlja vse več projektov, za katere se zdi, da imajo samo en cilj – zbrati sredstva od vlagateljev. Pogosto jim manjkajo poslovni temelji, tehnologija blockchain pa je tipično samo privesek neke ideje ali oblika zbiranja sredstev.

Čedalje večji zneski, ki jih zberejo projekti, so v zadnjih mesecih končno predramili svetovne regulatorje. Te praviloma k akciji spodbudijo vlagatelji, ki so ostali brez sredstev. Ena prvih takih zgodb je bil DAO, izjemno ambiciozen projekt, ki je želel Etherum uporabiti kot platformo za zbiranje sredstev in semenske vložke ter je za ta namen zbral okrog 150 mio dolarjev. Vendar se jim je v kodo prikradel hrošč, ker je program na Etherumu tako rekoč nespremenljiv in so iz njega ukradli 50 mio dolarjev. Dobro leto po dogodku je ameriški regulator trga vrednostnih papirjev SEC objavil mnenje, iz katerega izhaja, da so bili žetoni The DAO, izdani leta 2016, vrednostni papir in da zanje veljajo vsi predpisi, ki veljajo za klasične vrednostne papirje. To je v zgolj nekaj tednih povsem preobrazilo način delovanja vseh večjih kriptotrgovalnih platform iz ZDA in spremenilo pogoje igre za blockchain zagonska podjetja. Mnenje SEC je v celoti prevzel tudi kanadski regulator trga vrednostnih papirjev.

Kitajski trg žetonov je bil v kriptosvetu zadnje leto naravnost legendaren: zelo zaprta skupnost, v katero so se povezale platforme za trgovanje, rudarji žetonov, zagonska podjetja in vlagatelji. Skrbeli so za velike donose izbranih žetonov, hkrati pa je bila pogosto deležna kritik o prirejanju pravil igre – celo obtožb o usklajenih napadih, ki so omogočili priti do žetonov le izbrancem. Kitajska je šla v regulaciji tako daleč, da je izrecno prepovedala zbiranje sredstev v kriptovaluti, dokler se trg ne regulira.

Evropska unija za to področje kaže veliko posluha, saj se trudi najti kompromis, ki bi pustil proste roke inovatorjem, hkrati pa tudi poskrbel za varnost vlagateljev. Za vse nas, ki smo bili navajeni na pregovorno birokratsko počasnost, je to lepo presenečenje. Naravnost šokantno pa je pozitivno dejstvo, da se država Slovenija trudi ne le držati tempo z EU, ampak v resnici vodi in orje ledino na svetovni ravni. V okviru akcijskega programa Slovenija – dežela start-upov, ki ga koordinira kabinet predsednika vlade in ministrstvo za gospodarstvo, je zagnala iniciativo Blockchain Slovenija ter v sodelovanju s podjetniki in strokovnjaki za tehnologijo blockchain pripravlja ukrepe za pozicioniranje Slovenije kot vodilne destinacije na področju uvajanja in razvoja te tehnologije. To ni naključje: globalna narava tako zbiranja sredstev kot poslovanja blockchain start-upov daje prvi pravi odgovor na beg možganov iz Slovenije.

Na divji zahod torej na jaha le en, ampak več šerifov, vsak z nalogo, da naredi red v svojem okrožju. Kaj prihajajoči red pomeni za zagonska podjetja, njihove podpornike ali regulatorje?

Če zagonskim podjetjem, ki jih mika zbiranje sredstev prek prodaje žetonov, ti pomenijo le nadomestek za delnice, je nasvet jasen: odpravite se po regulirani poti ali pa temeljito premislite o vlogi svojega žetona. Žetoni niso le bližnjica do sredstev. V podjetju lahko opravljajo funkcijo trženja, nagrajujejo željeno vedenje uporabnikov, pomagajo pri pridobivanju novih uporabnikov, nagrajujejo zvestobe, omogočajo mikrotranskacije in mnogo več. Ta univerzalna uporabnost žetona je glavna prednost pred preostalimi podjetji: poslovni uspeh bodo dosegla tista, ki ga bodo znala najbolje izkoristiti.

Če razmišljate, da bi podprli kakšno blockchain zagonsko podjetje, morate razmišljati kot vlagatelj tveganega kapitala. Kateri projekti nimajo le zloščene spletne strani, ampak tudi DOBRE TEMELJE? V nasprotju s trgovanjem na borzi tipično zagonsko podjetje nima dolgega življenja, saj jih okrog 90 % propade. Kateri imajo najboljšo možnost dolgoročnega uspeha?

Kaj pa, če ste regulator? V tem primeru imejte v mislih predvsem to, da vskaka revolucionarna tehnologija potrebuje prilagojena pravila igre. Zakonodaje na telefone ni bilo mogoče preprosto uporabiti za internet, ampak jo je bilo treba napisati na novo. Blockchain start-upi, računamo na vas!

Vir: revija Manager

Posted by Aleš Lončar