Nemški parlament je sprejel zakon, ki bo bankam v Nemčiji omogočil prodajo in hrambo kriptovalut, kot je bitcoin. Gre za prelomno odločitev na področju regulacije kriptovalut, ki bo najverjetneje imela daljnosežen mednarodni vpliv.

Nov nemški zakon bo najverjetneje zelo všeč tistim, ki želijo na preprost način kupiti kriptovalute, malce manj pa dosedanjim ponudnikom menjave in varstva kriptovalut, ki bodo za nadaljevanje poslovanja v Nemčiji morali pridobiti licenco ali partnerja oziroma tam odpreti podružnico.

Nemški strokovnjaki menijo, da je njihova država po sprejetju tega novega zakona pred vrati, da postane raj za vlagatelje v kriptovalute. Nemčija velja za državo, ki ima zelo stroge standarde in pravila na finančnem področju. Kriptovalute pa bodo predstavljale v bankah alternativo kot naložba, kot so npr. delnice in obveznice.

Nova zakonodaja začne veljati s 1. januarjem 2020. Na nemških bankah, ki se bodo odločile za razširitev ponudbe storitev, bo po tem datumu mogoče kupiti oziroma hraniti kriptovalute, kot je bitcoin.

Dosedanji ponudniki prodaje in hrambe kriptovalut, na primer kriptomenjalnice kot je Bitstamp, ki danes že delujejo na nemškem trgu, bodo morali za nadaljevanje poslovanja v Nemčiji tamkajšnjega finančnega regulatorja Bafin še pred iztekom leta 2019 zaprositi za licenco.

Odločitev nemškega parlamenta je prelomnica še vedno neobstoječe vladne regulacije kriptovalut, saj gre za eno od prvih, če ne celo prvo tovrstno zakonodajo na svetu.

Takšna zakonodaja v prvi vrsti omogoča dostop do nakupa kriptovalut širši množici ljudi, krati pa na področje kriptovalut prinaša več nadzora in reda ter predstavlja signal, da morda kriptovalute vendarle niso prevara, kar še vedno meni marsikdo. To je dokaz, da gredo banke v smeri digitalizacije. Zaradi takšne zakonodaje bo več resnih kriptoprojektov pristalo v Nemčiji, kjer bodo imele boljše možnosti za realizacijo.

“Kar zadeva regulacijo kriptovalut, je Nemčija z novo zakonodajo postala mednarodni pionir,” je za nemški medij Handelsblatt dejal finančni svetovalec Sven Hildebrandt. Po mnenju stroke bo nova zakonodaja v Nemčijo privabila veliko novih vlagateljev, ki so jim regulativa, varnost ter ustrezna zaščita zelo pomembne.

Nemčija se je pri pisanju novega zakona namreč oprla na “luknjo” v četrti direktivi EU o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Direktiva bankam trenutno prepoveduje poslovanje neposredno v kriptovalutah, ne pa tudi prodaje in hrambe kriptovalut.

Sprejetje zakona je v nasprotju s siceršnjim stališčem nemškega parlamenta o kriptovalutah

Zanimivo je, da je nemški parlament 28. oktobra letos objavil stališče, da kriptovalute, kot je bitcoin, niso pravi denar.

V Bundestagu so takrat izrazili mnenje, da bitcoin in druge kriptovalute nimajo poglavitnih lastnosti, zaradi katerih bi jih lahko kategorizirali kot denar, in da niso pravo plačilno sredstvo.

Potrošniška organizacija v nemški zvezni državi Baden-Wuerttemberg po poročanju medija Handelsblatt medtem že svari, da bodo banke najverjetneje pokazale veliko zanimanja za prodajo kriptovalut in da lahko stranke bank pričakujejo agresivne oglaševalske taktike.

Nemške komitente opozarjajo, naj se ne spuščajo v naložbe, ki jih ne razumejo povsem, saj pri kriptovalutah, ki slovijo po volatilnosti, lahko izgubijo tudi vse svoje premoženje.

Digitalne valute so alternativa fizični gotovini in v prihodnjih letih lahko pričakujemo zelo velike spremembe, sa je vse bolj videti, da bo fizična gotovina postopno izrinjena iz finančnega sistema. Ključna bo uporabnost kriptovalut v vsakodnevnih transakcijah.

Verjetno je tudi, da bodo nemškemu zgledu sledile druge evropske države. Francija je že med njimi. Obstaja zelo velika verjetnost, da tudi ostala Evropa. Po mojem osebnem mnenju bo prišlo kasneje tudi do okvirnega globalnega dogovora, kako obravnavati kriptovalute.

Od leta 2020 bo slednja namreč razvijala in preizkušala lastno digitalno valuto za prenos zelo velikih zneskov, je včeraj napovedal guverner centralne banke Banque de France, François Villeroy de Galhau. Poleg tega želi francoska centralna banka podpreti tudi študije o skupnem digitalnem evru.

Banke zahtevajo evropsko digitalno valuto

Evropska centralna banka je pod pritiskom. Vodilna tehnološka podjetja namreč z različnimi pristopi počasi odkrivajo novo nišo, evropski finančni uradniki pa ne želijo zamuditi priložnosti zato vse bolj spodbujajo rešitev, ki sicer temelji na tehnologiji kriptovalut, a nikakor ne na osnovnem načelu le teh – decentralizaciji.

V začetku tedna sta nemško trgovinsko združenje (HDE) in nemško združenje ponudnikov storitev za online ponudnike (BDOA) še enkrat pozvali k pospešitvi postopkov in uvedbi digitalnega evra. Po mnenju združenj, podjetja potrebujejo neodvisne alternative globalnim plačilnim sistemom v vse bolj digitalnem svetu.

Vir: www.siol.net, www.cointelegraph.com, www.kriptovalute.si, lastno mnenje in razmišljanja