Referendum ni zavezujoč, tako da bi lahko britanski premier David Cameron ignoriral volivce, ki so glasovali za brexit. V teoriji bi lahko “miroval” ter ne naredil nič za izstop iz politične in gospodarske povezave. Zgornji scenarij se v praksi seveda ne bo zgodil. Cameron spoštuje demokracijo in je že napovedal, da bo spoštoval tudi voljo volivcev. Do oktobra namerava odstopiti, še prej bo verjetno sprožil postopek izstopa iz Unije. Sledilo bo vrsto pogajanj, ki bi lahko trajala do dve leti.

Ob počasnih političnih spremembah, bo burno na borzah, kjer bodo hitre spremembe. Velike banke so soočene z dejstvom, da sledi kaos, več let nestabilnosti. Brexit je namreč precedens, kar prinaša nestabilnost na borzah, na globalni ravni. Vplivi so bili vidni že pred referendumom in se nadaljujejo.

Evropska centralna banka (ECB) je zagotovila, da je pripravljena finančnim trgom zagotoviti dodatno likvidnost, če se bo zaradi odločitve Britancev izkazalo kot potrebno. Znova so zagotovili, da bodo storili vse za ohranitev cenovne in finančne stabilnosti v območju evra.

Britanska centralna banka Bank of England je napovedala “vse potrebne korake” za zagotovitev stabilnosti. Guverner Bank of England Mark Carney je dejal, da je na trgih mogoče pričakovati nekaj nestanovitnosti, vendar je zagotovil, da je banka pripravljena. Britanska centralna banka ima na voljo 250 milijard funtov, je poudaril.

Medtem je švicarska centralna banka intervenirala za stabilizacijo vrednosti franka. Frank se je močno okrepil po znanih rezultatih referenduma. Tečaj se je zvišal z 1,10 franka za evro na 1,06 franka za evro.

Britanski funt je po izidu referenduma o članstvu Velike Britanije v Uniji padel na najnižjo raven od leta 1985. Po podatkih Bloomberga je vrednost funta v azijskem trgovanju padla vse do 1,3466 dolarja, kar je bilo najnižje v zadnjih 30 letih. Nekaj čez 8. uro je bil sicer funt vreden 1,3658 dolarja, kar glede na četrtkovo vrednost pomeni 8,19-odstotni padec.

Odločitev Britancev je pritisnila tudi na evro, saj se poraja tudi vprašanje prihodnosti Unije in njene trdnosti. Na borzi v Frankfurtu je bil en evro okoli 8. ure vreden 1,1044 dolarja, kar je 3,35 odstotka manj kot v četrtek. Burno je tudi na borzah drugod po svetu. Vrednost dolarja je zrasla za tri odstotke, kar je največ v enem dnevu od leta 1978.

Na drugi strani se je za več kot osem odstotkov podražilo zlato, saj vlagatelji iščejo varne naložbe. Cena zlata se je povzpela na 1358,54 dolarja za unčo (28,35 grama), kar je najvišja raven v zadnjih dveh letih. Gre za najvišjo dnevno rast po letu 2008, ki je podprla tudi rast delnic podjetij iz sektorja proizvodnje zlata. Analitiki ocenjujejo, da bi se lahko cena zlata zaradi brexita dvignila vse do 1400 dolarjev.

Da, analitiki so si po brexitu enotni samo v eni stvari: da sledijo nestabilnosti na borzah. Poznavalci so že prej vedeli, da bo borba za varnejše naložbe, kot je na primer zlato. Po referendumu pa so strmoglavile še cene nafte. Okoli 8. ure se se znižale za več kot pet odstotkov, potem ko so v azijskem trgovanju padci presegli tudi šest odstotkov.

Mednarodne ustanove ocenjujejo, da bo izstop večletni proces, vsi pa so prepričani, da bodo negativne gospodarske posledice za Unijo. Pričakovano gospodarsko rast v Uniji v obdobju 2016-2018 naj bi izstop skupaj znižal za 0,5 do ene odstotne točke. Še bolj kot gospodarska pa je z odločitvijo Velike Britanije za izstop negotova politična prihodnost evropskega prostora.

Sledijo novi referendumi?

Medtem so v Evropi vse glasnejši pozivi k novim referendumom. Vodje skrajne desnice na Nizozemskem Geert Wilders, v Franciji Marine Le Pen in Italiji Matteo Salvini so po izidu že pozvali k podobnim referendumom v svojih državah.

Severnoirska katoliška nacionalistična stranka Sinn Fein medtem zahteva referendum o združitvi Severne Irske z republiko Irsko. “Smo v situaciji, ko bo Severna Irska pahnjena ven zaradi glasovanja v Angliji (…) Sinn Fein bo zdaj pritisnil s svojo zahtevo, s svojo dolgoletno zahtevo za glasovanje o meji,” je izjavil njihov vodja Declan Kearney.

Škotska premierka Nicola Sturgeon je medtem dejala, da se Škotska v prihodnosti vidi kot del Unije. Za BBC pa je izjavila, da je Škotska jasno in odločno glasovala za obstanek v Uniji z 62 proti 38 odstotkom.

Medtem je zadovoljen ruski predsednik Vladimir Putin. Zaradi oslabljene Evrope bo manj zanimanja za Ukrajino in manj se bodo vtikali v Putinov vpliv na trg s plinom.

Za Slovenijo naj ne bi bilo neposrednih posledic

Po pojasnilih slovenskega Urada za makroekonomske analize bo imel brexit za Sloveniji posredne in ne takojšnje učinke. Pričakujejo nižje povpraševanje po našem blagu in storitvah ter negativne učinke pri slovenskih trgovinskih partnericah, predvsem znotraj Unije. Zato opozarjajo na nujnost krepitve odpornosti Slovenije na morebitne šoke iz tujine.

Podjetja tehtajo posledice

Velika evropska podjetja medtem tehtajo posledice referendumske odločitve Britancev za izstop države iz Unije. Airbus bo znova preučil svoje investicijske načrte v Veliki Britaniji, medtem pa sta nemška in londonska borza že sporočili, da ne bosta dovolili, da jima brexit prekriža načrte – s postopkom združevanja bosta nadaljevali.

Z zaupanjem v prihodnost gledajo v nemškem energetskem koncernu Eon, saj ne računajo, da bi brexit prinesel velike negativne učinke za njihovo poslovanje. “Posledice za Eon so v celoti obvladljive,” je dejal prvi mož Johannes Teyssen. Je pa opozoril, da bo tveganje predstavljal tečaj funta. Eon ima v Veliki Britaniji okoli pet milijonov strank.

Neugodne posledice pričakuje nemški letalski prevoznik Lufthansa, ki računa na do petodstotni padec skupnih prihodkov. “Kot Evropejec sem razočaran in obžalujem izstop Velike Britanije iz EU,” je dejal prvi mož družbe Carsten Spohr.

V Oplu, ki je z britanskim gospodarstvom tesno povezan, so pozvali k čim prejšnji razjasnitvi bodočih gospodarskih odnosov z Veliko Britanijo. V pogajanjih z Unijo je potrebno zagotoviti nadaljnji prosti promet blaga in oseb, so poudarili.

Kaj osebno pričakujem?

Pričakujem domino efekt z referendumi še v kateri državi EU kar ne pomeni nič dobrega. Iz ozadja bodo v ospredje prišle stranke skrajne desnice z nacionalnimi parolami in morda tudi sovražnim govorom. Če so podlaga čedalje večje nezaupanje v ključne institucije, nesposobno neizvoljeni politični voditelji v ključne institucije EU-ja z zelo nizko podporo, finančne težave držav in gospodarstva z ogromnimi dolgovi ter negativnimi obrestnimi merami, to žal ne pomeni preveč dobre popotnice pred nami. Evropske banke so pred velikimi težavami s svojimi nasedlimi finančnimi derivati. Pestro bo na finančnem in političnem parketu, najpomembneje pa je, da bo to zelo vplivalo na vsakdanje življenje malega človeka. Na to opozarjam več kot leto dni, kar lahko preverite v mojih prejšnjih objavljenih člankih. Zato ponavljam, zaščitite se, ne postanite pasivni, ampak aktivni v tem enkratnem procesu, ki je v teku. Brexit je prvi večji sprožilec, nadaljevanja sledijo.

Vir: CNBC, rtv.slo, lastna razmišljanja