Vlada je v javno razpravo poslala predlog obdavčitve dobičkov od prodaje kriptovalut in . Imetniki kriptovalut naj bi ob prodaji plačali 25-odstotni davek na dobiček, ki bo odmerjen od začetka veljave zakona do prodaje kriptovalut.

Vlada je na seji obravnavala tri predloge novih zakonov s finančnega področja, med drugim tudi zakon o davku od dobička pri prodaji kriptovalut. Zakon gre v javno obravnavo, minister za finance Klemen Boštjančič pa je povedal, da je zakon poleg novele zakona o dobičkih od osvojitve izvedenih finančnih instrumentov del svežnja spodbujanja razvoja trga kapitala v Sloveniji.

“Gre za specifiko, da kripto sredstva sploh niso obdavčena. Glede tega je seveda v zadnjem času prišlo tudi do regulacije ali pa ureditve na evropski ravni in v tem kontekstu tudi mi sledimo urejanju področja v mednarodnem smislu. Na eni strani želimo zagotoviti jasnost ureditve za davčne zavezance s čim manj administrativnimi obremenitvami, na drugi strani pa želimo izenačiti ali pa uskladiti obdavčitev dohodkov iz istovrstnih podobnih instrumentov, zato obdavčitev in davčna stopnja sledita obdavčitvi dobičkom iz kapitala v prvem obdobju,” je povedal Boštjančič.

“Če dobički od kriptovalut do zdaj niso bili obdavčeni, pa so bili izvedeni finančni instrumenti nadpovprečno obdavčeni. Ko se je ta zakon pripravljal, je bilo ocenjeno, da gre za špekulativen finančni instrument, v katerega država ne želi spodbujati vlagateljev. Zaradi tega je veljala v prvem letu višja davčna stopnja v vrednosti 40 odstotkov. S spremembo zakona želimo pravzaprav narediti poenostavitev in večjo jasnost obdavčitve,” je dejal in napovedal, da bodo dobički od izvedenih finančnih instrumentov obdavčeni kot dobički od prodaje kriptovalut s 25-odstotnim davkom.

Boštjančič je glede obdavčitve kriptovalut povedal, da so kar nekaj časa čakali na regulativo, ki jo je pripravila Evropska komisija. Na finančnem ministrstvu pa so bolj želeli poenotiti obdavčitev istovrstnih ali pa podobnih finančnih instrumentov.

“Če gre pri izvedenih finančnih instrumentih, če se to šteje za špekulativen instrument, potem so po mojem občutku kripto sredstva super špekulativen instrument. Nobene logike ni, da imamo izvedene finančne instrumente v prvem letu obdavčene s 40 odstotki, kripto sredstva pa so popolnoma neobdavčena, da ne govorim seveda o tem, da je vprašljivo, kakšna je sploh dodana vrednost kripto sredstev kot takih,” je še poudaril Boštjančič in dodal, da se tudi stroki zdi logično, da se kripto sredstva obdavčijo.

“Če bo zakon seveda uspešno nadaljeval pot do potrditve v državnem zboru, bodo od     1. 1. 2026 kripto sredstva obdavčena. Treba pa je vedeti, da bodo seveda obdavčena od takrat naprej. Neki donos, ki ga je nekdo ustvaril, ne bo obdavčen za nazaj,” je pojasnil Boštjančič. Kriptovalute pa bodo obdavčene od vrednosti na dan začetka veljave zakona oz. bo obdavčena razlika, ki bo ustvarjena do izplačila v t. i. fiat valuto (denimo v evre).

Prijava trgovanja s kriptovalutami za plačilo dohodnine

Finančni minister je še opozoril, da pri trgovanju s kripto sredstvi obstaja dilema, ali gre za dejavnost ali ne. “Določeni vlagatelji se z vlaganji v kripto sredstva ukvarjajo recimo temu profesionalno. Tisti, ki to delajo kot dejavnost, so že zdaj podvrženi plačilu davka iz dejavnosti. Tukaj prihaja tudi do poskusov izogibanja temu davku in potem dokazovanja finančni upravi, ali gre za dejavnost ali ne. V tem kontekstu v tem predlogu zakona predlagamo tudi poenostavljen način izračuna dohodnine za dejavnosti za pet let nazaj, če davčni zavezanec te svoje obveznosti ni izpolnil. Torej da damo ljudem na voljo, da se sami na neki način prijavijo, kar so v preteklosti, v zadnjih petih letih ustvarili kot dejavnost,” je še pojasnil.

Po ministrovih besedah bo v tem primeru davčna osnova, ki se bo izračunavala, dohodek, ki se bo izračunal z upoštevanjem faktorja 0,4 od pavšalne donosnosti kriptovalut v zadnjih petih letih, in potem seštevka vrednosti teh kriptovalut.

“Na to razliko, na teh 0,4, je predlagana davčna stopnja 25 odstotkov. Tisti, ki se bodo odločili, bodo lahko izkoristili to možnost in bodo plačali ta 25-odstotni davek na faktor 40 odstotkov pavšalno ustvarjene razlike in s tem se bodo izognili temu, ali jih bo finančna uprava v prihodnje pregledovala ali ne,” je pojasnil minister in ob tem poudaril, da želijo ponuditi rešitev tistim, ki so vlagali v kriptovalute kot dejavnost.

Uvedba individualnih naložbenih računov

Vlada je tudi potrdila predlog zakona o individualnih naložbenih računih, s katerim želi povečati možnosti za vlaganja prihrankov prebivalstva, okrepiti slovenski trg kapitala in razširiti vire financiranja gospodarstva. Ključne prednosti tega računa so poenostavljen postopek obračunavanja in plačevanja davčnih obveznosti, ugodnejša davčna obravnava, velika fleksibilnost pri upravljanju naložb in poudarek na varovanju vlagateljev, je po poročanju STA-ja naštel minister Boštjančič.

Račun je zasnovan kot posebna oblika trgovalnega računa, ki omogoča vlaganje v nabor finančnih instrumentov pod določenimi pogoji. Odpre ga lahko fizična oseba, ki je davčni rezident Slovenije, a samo enkrat. V prvem letu lahko imetnik nanj položi največ 20.000 evrov.
Vsako nadaljnje leto lahko vloži največ 5000 evrov in še dodatnih 5000 evrov, a samo, če jih vloži v finančne instrumente slovenskih izdajateljev. Skupna vsota vplačil ne sme preseči 150.000 evrov.

Za spodbujanje dolgoročnega varčevanja sta predvideni 15-odstotna davčna stopnja in oprostitev plačila davka pri prvem izplačilu s tega bančnega računa po 15 letih, če v vmesnem obdobju ni bilo izplačil.

Imetniki računa bodo lahko trgovali z delnicami, obveznicami, zakladnimi menicami ter delnicami investicijskih skladov, ki kotirajo na organiziranem trgu oz. na borzi. “Po opravljeni javni obravnavi smo prejeli predlog, da se vključijo tudi vzajemni skladi, torej nakupi in prodaje točk vzajemnega sklada, ki ne kotira na organiziranem trgu, ker je to pomemben segment našega kapitalskega trga,” je povedala Prah.

Izjeme bodo v primeru prvih prodaj delnic, če bodo te v roku enega leta uvrščene na organiziran trg, ter državni vrednostni papirji, predvsem zakladne menice, ki ne bodo uvrščeni na organiziran trg. Izjema bodo tudi delnice Vzajemne. “Tisti, ki so se odločili, da jih bodo prevzeli, jih bodo lahko neposredno prenesli s fiduciarnega bančnega računa na individualni naložbeni račun,” je povedala Prah.

Ponudniki individualnih naložbenih računov bodo osebe, ki imajo dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov, praviloma so to banke in borznoposredniške družbe. To dovoljenje podeljuje ATVP, ki bo tudi vzpostavila register, kamor se bodo ti ponudniki vpisovali. ATVP bo pripravila tudi nabor stroškov, da bodo imenitniki računov lahko primerjali cene ponudnikov. Medtem bo Furs vzpostavil register imetnikov individualnih naložbenih računov.

Naložbeni račun bodo lahko starši odprli za svojega otroka, ki bo z njim samostojno lahko razpolagal, ko bo dopolnil 18 let.

Ker bo ta račun fizična oseba lahko odprla le enkrat, predlog predvideva možnost mirovanja individualnega naložbenega računa. Gre za primer, če bo nekdo odšel v tujino in postal nerezident. A na računu ne bo smel pustiti sredstev, mirovanje pa bo lahko trajalo največ 10 let.

Vir: rtv.slo