Digitalne valute so najbolj poznan, a verjetno ne največji dosežek tehnologije verige podatkovnih blokov. Na Švedskem bodo z njeno pomočjo vodili zemljiško knjigo. S trgov bi utegnila izriniti finančne posrednike, pa tudi platforme, kot so Ebay, Uber, Airbnb – kdo ve, morda bomo Slovenci z njeno uporabo v ne tako oddaljeni prihodnosti oddajali glasove na volitvah.

Cena najprepoznavnejše kriptovalue bitcoin je presegla 2.500 €. Nepredstavljivo. Tako bi lahko opisali odziv večine laikov in tudi poznavalcev še pred kakšnim letom ali dvema, kaj šele okoli leta 2009, ko je skrivnostni Satoshi Nakamoto – mnogi menijo, da se za psevdonimom skriva skupina programerjev – v svet poslal idejo o tehnologiji verige blokov (ang. blockchain) in digitalni valuti bitcoin.

Začetki nove tehnologije, ki bi lahko izpodrinila večino posrednikov v finančnem in tudi javnem sektorju, so bili prežeti s skepso. A nič več. Lazslo Haynecz, eden izmed programerjev, ki so se med prvimi ukvarjali z bitcoinom in njegovo promocijo, je 22.05.2010 enemu izmed sogovornikov na spletnem forumu plačal 10.000 bitcoinov za dve pici slovite verige Papa Johns. Pici, ki sta ga po tedanjem tečaju stali okoli 20 dolarjev, bi bili po sedanjih cenah vredni vsaj 1,1 milijonkrat več ali dobrih 22 milijonov dolarjev za npr. prostrano zemljišče na Švedskem.

Zemljiška knjiga v podatkovnih blokih

Zgoraj omenjena tehnologija ima precej širše apilkacije kot zgolj na trgu digitalnih kriptovalut. Vse različne platforme, ki jih bo poganjala, naj bi bile po oceni Mednarodnega denarnega sklada (IMF) leta 2025 vredne že 10 % svetovnega BDP-ja. Omemba parcele na Švedskem tako ni bila naključna. Oblasti v Stockholmu so se namreč odločile, da bodo s tehnologijo blockchain uredile zemljiško knjigo. Zakaj je to lahko koristno? Vsak, ki je imel kdaj opraviti s prodajo ali nakupom zemljišča v Sloveniji, ve, da trajajo postopki nekaj mesecev, če pa je sprememba v namembnosti pa so zamude večletne. Te težave so značilne za celoten nepremičninski sektor po svetu, ki naj bi bil vreden 20.000 miljard dolarjev “mrtvega kapitala” nepremičnin, ki jih je nemogoče upravljati.

S tehnologijo blockchain bo teh skrbi precej manj. Običajne transakcije bodo postale manj tvegane in precej hitrejše. Ko bodo v sistem prišle informacije od banke, da ima kupec denar in nato iz zemljiške knjige, da je nepremičnina prodajalca prosta bremen, se bo pametna pogodba preprosto izvedla – v enem popoldnevu. Na Švedskem je sistem v poskusni fazi, uradno bo prehod zemljiške knjige na novo tehnologijo leta 2019. O tem razmišljajo tudi v Veliki Britaniji.

“Iz transkacij z nepremičninami bodo izrinjeni notarji, odvetniki in nepremičninski posredniki”, vidi prihodnost nepremičninskih trgov dr. Peter Merc, pravnik, ki se ukvarja z vprašanji zakonodajnih okvirov za nove tehnologije in delitveno ekonomijo. Podobno kot na nepremičninskem trgu, bo imela tehnologija verige podatkovnih blokov daljnosežne posledice tudi drugod. “Storitve bodo hitrejše, varnejše in cenejše”, napoveduje koristi za potrošnike Lan Filipič, višji menedžer na oddelku poslovnega svetovanja Delloite, ki vidi največ možnosti za razcvet tehnologije na finančnem, energetskem in surovinskem trgu. Prav tako bi lahko reševala življenja. Zdravstvena kartoteka v podatkovnem bloku posameznika bi lahko pomenila prav to. Zdravnik v Keniji, ki bi oskrboval turista v komi, bi denimo lahko izvedel ključne podrobnosti o pacientu, ali je npr. alergičen na kakšna zdravila. Tehnologija blockchain bo spremenila tudi poslovni svet, kjer se precej razmišlja o elektronskem korporativnem upravljanju gospodarskih družb. Na takšen način, se pravi digitalno, bi lahko potekale skupščine družb in zasedanja nadzornih svetov. To bi spet prihranilo čas in denar, česar se ne bodo branili niti v zavarovalniškem sektorju. Merc razmišlja, da zavarovalnice sčasoma ne bodo potrebovale več toliko kadrov, ki ugotavljajo nastanek škode. Zavarovalne pogodbe bodo sklenjene preko aplikacije in se bodo nalagale v blockchain register. Nastanek škode pa se bo ugotavljal s pomočjo modelov ali državnih agencij, npr. Arsa v primeru suše. Nova tehnologija blockchain bo podobno kot robotika ali umetna inteligenca, precej pretresla trg dela, saj bo odpravila potrebo po posrednikih po celi vrsti industrij. “Čez 20 let ne boš več potreboval računovodij in revizorjev”, meni Merc in nadaljuje, da bo dovolj en človek, ki bo z ustreznim programom preveril vse transakcije, shranjene v podatkovnih blokih. Britanci so bili pred kratkim šokirani ob ocenah, da bo odhod podjetij, ki v Londonu  za EU opravljajo klirinške storitve za posle v €, pomenil izgubo 83.000 delovnih mest, posredno pa četrt miljona. Vsaj malo se lahko pomirijo z dejstvom, da bodo ta delovna mesta prej ali slej postala nepotrebna – saj potrebe po teh storitvah v svetu tehnologije bo zelo malo ali pa jih sploh ne bo.

Z nenavadnim občutkom zamenljivosti bi se lahko v prihodnje srečale tudi banke. Cenejši, varnejši in hitrejši način izvajanja finančnih in drugih transkacij bi lahko pomenil konec vloge bank kot glavnih posrednikov na finančnih trgih. V krajih, kjer je bančništvo nerazvito, pa bi lahko blockchain pomenil preskok v razvoju. “Indija ali afriške države zaostajajo približno 30 let v bančnem razvoju in ta zaostanek bodo z blockchainom nadomestile”, meni Merc. Dovolj naj bi bila zgolj zadostna pokritost mobilnega omrežja in dostopnost pametnih telefonov za prebivalstvo. Za vse drugo bi poskrbela tehnologija. Težava je v tem, da ta blockchain še vseeno ni tako razvit, ker je dejstvo, da je vrednost vseh digitalnih kovancev na svetu cca. 75 miljard €, kar je 30 krat manj kot velikost ene večjih bančnih skupin. “Prenos rešitev tehnologije veriženja podatkovnih blokov na večje trge je še vedno precej velik problem”, pravi Filipič.

Digitalna volišča

Tehnologija se razvija naprej in mlada podjetja bodo v prihodnje našla še več možnih rešitev za njeno aplikacijo. Globalni trg rešitev na platformah tehnologije veriženja podatkovnih blokov naj bi bil ob povprečni 61,5 % letni rasti v 4 letih vreden že dobre 2,3 miljarde dolarjev, ocenjuje analitska hiša Market and Markets.

Zgodba sprememb v ustaljenih praksah se bo nadaljevala tudi v javnih upravah po svetu, kjer bi lahko na primer hitro odpravili volilne komisije. “E-volitve lahko zelo preprosto izpelješ s tehnologijo vezanih podatkovnih blokov. Vsak državljan bi dobil v svojo denarnico en digitalni kovanec, ki bi v tem primeru pomenil en glas. Volil bi tako, da bi ta kovanec prestavil v denarnico izbranega kandidata ali stranke”. In zakaj bi bile takšne volitve boljše od e-volitev, kot jih poznamo npr. v Estoniji? “Težava e-volitev je, da se glasovi zbirajo v centralnem registru, kar pomeni, da jih je mogoče prirediti zgolj z enim vdorom. Tehnologija blockchain pa temelji na decentralizaciji podatkov, kar pomeni, da bi morali hekerji sočasno vdreti v nekaj tisoč računalnikov”, pojasnuje Merc.

Vir: Delo, nove tehnologije – Svet kapitala