Na fakulteti, kjer Trilar dela v okviru laboratorija za telekomunikacije, in tudi sicer je čutiti vse več interesa podjetij za blockchain tehnologijo, po slovensko tehnologijo veriženja blokov oz. blokovsko tehnologijo. Medtem ko so slovenska startup podjetja na tem področju med vodilnimi v svetu, se vse bolj krepi tudi interes v drugih segmentih gospodarstva. “Zelo veliko nas sprašujejo, kaj to prinaša zanje, saj je o blockchainu veliko govora in se zavedanje o tej tehnologiji širi,” je Trilar za STA pojasnil ob robu sredinega izobraževalnega dogodka o blockchainu na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

“Treba je vedeti, da marsikateremu podjetju to ne bo veliko koristilo, marsikateremu pa lahko pomeni bistveno preoblikovanje poslovnega modela,” je dodal. Kako hitro se bo tehnologija razvijala, je zelo težko ocenjevati. Določena tehnološka zrelost, ki bi lahko zagotovila uporabnost z vidika hitrosti transakcij in drugih zahtev, bi po nekaterih napovedih lahko nastopila v roku od petih do 10 let. “Drugo je sprememba v procesih in sami kulturi. Nič se ne more spremeniti čez noč, počasi pa bosta gospodarstvo in družba to zagotovo vpila,” verjame sogovornik.

Trenutno je še veliko skeptikov, predvsem ker tehnologijo blockchain mnogi povezujejo primarno s kriptovalutami. Pa vendarle ima ta tehnologija veliko širšo uporabnost. Blockchain omogoča ustvarjanje ene same digitalne baze podatkov, ki se je ne da kopirati in ne popravljati za nazaj. Prav tako se podatki oz. blok označijo s časovnim žigom. S tem se potreba po zaupanju seli od zaupanja ljudem oz. posrednikom do zaupanja tehnologiji oz. matematiki.

S tem bi lahko blockchain tehnologija prek pametnih pogodb, ki so v bistvu programske kode, spremenila zavarovalništvo in bančništvo. Pri nakupu nepremičnine bi lahko imeli vpogled v zgodovino, prenos lastništva ne bi bil več vprašanje tednov, ampak ur. Odpadlo bi vprašanje zaupanja v delitveni ekonomiji ali dobrodelnih dejavnostih, v javni upravi bi zmanjšali birokracijo in povečali transparentnost.

Podjetja bi lahko natančno sledila surovinam in izdelkom v svoji oskrbovalni verigi, kupci bi lahko preverili izvor blaga, ki ga kupujejo. Farmacevtska podjetja bi se lahko prepričala, da so bile sestavine za zdravila skladiščene in pretovorjene v ustreznih pogojih. Primerov potencialne praktične uporabe je še ogromno, pri čemer pa Trilar spominja, da “trenutno to še zagotovo ni najbolj učinkovita zadeva”. Prav tako ne bo prinesla sprememb le v gospodarstvu, ampak tudi širše v družbenem življenju.

Sogovornik je dodal še, da je vstopni prag pri “igranju” z blockchain tehnologijo zelo nizek. “Popoln projekt ima seveda visoke stroške, vendar se lahko že v fazah preizkušanja od tega veliko naučijo tako razvijalci kot menedžment,” je spomnil.

Vir: Svet kapitala, februar 2018