Pri morebitnem ponovnem polnjenju bank s proračunskim denarjem bodo očitno svoje morali prispevati tudi varčevalci in varčevalke. Tako bo predvidevala nova evropska direktiva.

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je pred dnevi v Odmevih presenetil z izjavo, da bo nova evropska direktiva o državni pomoči poleg obveznic v določenih primerih predvidevala tudi izbris depozitov nad sto tisoč evri. Če se v naslednjih letih ponovno znajdemo v položaju, ko bi morali banke dokapitalizirati, bodo po novi evropski direktivi v določenih primerih tako na udaru tudi depoziti.

“Takrat bo v primeru dodeljevanja državne pomoči, torej koriščenja davkoplačevalskega denarja v primeru, da zasebni lastnik ne more izpolniti in vložiti zahtevanega kapitala, zahtevala ne samo izbris kapitala in podrejenega kapitala, temveč tudi vseh nezajamčenih depozitov nad 100 tisoč evrov,” je dejal Jazbec.

“Da ne bi bili obremenjeni davkoplačevalci”
Cvetka Selšek, nekdanja predsednica uprave SKB banke, pa je dejala: “To, kar se zdaj v evropski regulativi pripravlja za leto 2016, je predvsem prizadevanje, da davkoplačevalci ne bi bili obremenjeni, kadar prihajajo banke v težave. Zaradi tega se ustanavljata tudi dva sklada, lokalni reševalni sklad in evropski reševalni sklad.”

Kako varen je torej denar, naložen v bankah? Bi bili lahko dejansko tudi ob depozite, nižje od stotih tisočakov? “Jaz si tako črnih scenarijev preprosto ne predstavljam, moram reči zelo resno. Pod sto tisoč evrov, to bi bil, recimo, lahko neki dogovor, ampak zopet na evropski ravni, da se znesek zniža s sto tisoč evrov na nižje,” je še dejala Cvetka Selšek.

Tudi na Cipru, kjer sta največji banki leta 2013 skoraj bankrotirali, so depoziti do sto tisoč evrov ostali nedotaknjeni, prihranke nad tem zneskom pa so obdavčili.