Uvodna izjava Fabia Panette, člana Izvršilnega odbora ECB, v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve Evropskega parlamenta

Bruselj, 15. junija 2022

Z veseljem se vam lahko pridružim danes pri razpravi o napredku, ki smo ga dosegli v našem projektu digitalnega evra.

Digitalni evro bi Evropejcem omogočil uporabo javnega denarja za digitalna plačila v celotnem euroobmočju – tako kot lahko uporabljajo gotovino za fizična plačila.

Vnašanje denarja centralne banke v digitalno dobo je logičen korak, saj postajajo plačila vse bolj digitalizirana. In to je kritično iz dveh glavnih razlogov.

Prvič, ohraniti moramo vlogo javnega denarja kot sidra plačilnega sistema, da bi zagotovili nemoteno sobivanje, konvertibilnost in komplementarnost različnih oblik, ki jih ima denar. Za zaščito enotnosti denarja, monetarne suverenosti in celovitosti finančnega sistema je potrebno močno sidro.

Drugič, digitalni evro bi prispeval k naši strateški avtonomiji in gospodarski učinkovitosti, saj bi ponudil evropsko plačilno sredstvo, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za vsako digitalno plačilo, izpolnjeval bi evropske družbene cilje in bi temeljil na evropski infrastrukturi.

Digitalni evro bomo oblikovali tako, da bo privlačen za uporabnike, ki bi z njim radi plačevali kjer koli.(1) Če bi digitalnemu evru podelili status zakonitega plačilnega sredstva, bi to omogočilo in o tem boste odločali vi, sozakonodajalci. Pomagalo bi tudi pri doseganju omrežnih učinkov, ki so ključni za uspeh plačilnih rešitev.(2)

Prizadevali si bomo tudi za najvišje standarde zasebnosti(3), enako s prispevanjem k finančni vključenosti in spodbujanjem digitalnih inovacij, vključno s programiranjem plačil.(4)

Kar zadeva implementacijo, si prizadevamo čim bolj zmanjšati čas za trg, stroške, tveganja in ekološki odtis, povezanih z digitalnim evrom.

Zlasti bomo poskrbeli, da digitalni evro temelji na izkušnjah finančnih posrednikov pri storitvah, ki so usmerjene v potrošnike, ne izrinja zasebnih plačilnih sredstev in ohranja finančno stabilnost. In to je vidik, na katerega se bom danes osredotočil: potencialni vpliv digitalnega evra na finančni sistem.

Digitalni evro in razvoj finančnega sistema

Ko raziskujemo zasnovo digitalnega evra, ne gledamo le na današnjo plačilno pokrajino – pravzaprav razmišljamo tudi o tem, kako bi se lahko razvijala v prihodnosti.

Predstavljajte si svet, v katerem centralna banka še naprej ponuja samo gotovino, vendar ljudje vedno bolj raje plačujejo digitalno in edine digitalne oblike denarja, ki so jim na voljo, so zasebne.(5)

V takem svetu bi centralnobančni denar izgubil svojo ključno vlogo pri plačilih in ne bi bilo mogoče zagotoviti komplementarnosti in konvertibilnosti javnega in zasebnega denarja.(6) Celoten denarni in finančni sektor bi bil prikrajšan za svoje sidro – denar centralne banke – in bi bil izpostavljen potencialni nestabilnosti.(7)

Prav tako je možno, da bi neevropske digitalne plačilne rešitve in tehnologije, ki delujejo v tujini, lahko prevladovale na našem plačilnem trgu, kar že opažamo v nekaterih segmentih, kot so kartice in spletna plačila. To tveganje bi se povečalo s širitvijo plačilnih sredstev, ki jih ponujajo velika tehnološka podjetja, ki bi lahko svojo zelo veliko bazo strank izkoristila v svojo korist. To bi sprožilo vprašanja o naši avtonomiji in zasebnosti pri plačilih. Lahko bi celo ogrozilo evropsko suverenost.(8)

Poleg tega lahko mednarodni denarni sistem opazi pojav digitalnih valut centralne banke (CBDC) v velikih gospodarstvih. Takšni CBDC bi nudili prednosti v smislu učinkovitosti, razširljivosti, likvidnosti in varnosti, ki bi podpirale njihovo mednarodno privlačnost. Poleg tega bi lahko olajšali čezmejna plačila, kar bi lahko okrepilo njihovo vlogo kot globalne plačilne enote.(9) V takem kontekstu bi neizdaja digitalnega evra lahko spodkopala mednarodno vlogo evra in ustvarila dodatna tveganja za suverenost.

Ta scenarij ni neizbežen, vendar bi se lahko uresničil v prihodnosti, če ne bomo začeli ukrepati že danes. In če ne bomo ukrepali, bomo videli tudi vse večjo zmedo glede digitalnega denarja. Kripto-sredstva so primer tega.(10)
Nepodprta kriptosredstva na primer ne morejo opravljati funkcij denarja. Niso niti stabilni niti razširljivi. Transakcije so počasne in drage. V nekaterih oblikah pa predstavljajo nevarnost za okolje in druge družbene cilje. Stablecoini so medtem občutljivi na zagone, kot smo nedavno videli pri algoritemskih stabilnih kovancih. V tem kontekstu je ključnega pomena, da se odpravijo vse preostale regulativne vrzeli v ekosistemu kriptopremoženja. Računam na delo tega parlamenta, da bo zagotovil, da bo iz sedanjih pogajanj o uredbi EU o trgih kriptopremoženja (MiCA) nastal ambiciozen regulativni okvir (11) ter o veljavnih zakonodajnih predlogih o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma, zlasti v zvezi z informacijami, ki spremljajo prenose sredstev in nekaterih kriptosredstev (FCTR). (12)

Da bi se izognili tej zmedi glede tega, kaj digitalni denar je in kaj ni, potrebujemo centralno banko, da zagotovi enega od svojih, ki se odzove na povpraševanje po digitalizaciji in zagotovi sidro stabilnosti v svetu digitalnih financ.

Zaščita stabilnosti finančnega sistema

Da bi digitalni evro odigral to vlogo, moramo skrbno oceniti njegov potencialni vpliv na denarno politiko, finančno stabilnost in zagotavljanje storitev finančnih posrednikov.(13)

Digitalni evro bi seveda izdala centralna banka. In za razliko od potencialno prevladujočih zasebnih akterjev na jutrišnjem trgu digitalnih plačil – na primer velikih tehnoloških podjetij – bi centralna banka namenila veliko pozornost vprašanjem finančne stabilnosti in ohranjanju raznolikega in živahnega ekosistema.

To ne pomeni, da je treba ohraniti status quo. To pomeni, da je treba vsa morebitna tveganja, ki izhajajo iz uvedbe digitalnega evra, omejiti. Tako v običajnih časih, kot v času finančnega stresa. V zadnjih nekaj mesecih smo podrobno razpravljali o teh vidikih.

Zelo natančno preučujemo tveganja za prenos denarne politike in finančno stabilnost, ki bi lahko bila povezana s pretvorbo velikega dela bančnih vlog euroobmočja v digitalne eure.

Vloge danes predstavljajo glavni vir financiranja bank euroobmočja.(14) Če digitalni evro ni dobro zasnovan, bi lahko povzročil nadomestitev prevelikega zneska teh vlog. Banke se lahko odzovejo na te odlive in obvladujejo kompromis med stroški financiranja in likvidnostnim tveganjem.(15) Privlačnost depozitov poslovnih bank bo vplivala tudi na stopnjo substitucije.

Toda vse neželene posledice, ki bi lahko nastale zaradi izdaje digitalnega evra za monetarno politiko, finančno stabilnost in dodelitev kreditov realnemu gospodarstvu, bi bilo treba vnaprej načrtno zmanjšati.

In resnično je mogoče oblikovati digitalni evro z učinkovitimi orodji, ki preprečujejo, da bi se uporabljal kot oblika naložbe in ne zgolj kot plačilno sredstvo.

Eno takih orodij vključuje količinske omejitve posameznih naložb.(16) Druga vključuje odvračanje od njegove uporabe kot oblike naložbe z uporabo odvračalnega nadomestila nad določenim pragom, pri čemer so za večja deleža manj privlačne stopnje.(17)

V zasnovo digitalnega evra nameravamo vgraditi obe vrsti orodij – omejitve in stopenjske prejemke. Bližje morebitni uvedbi digitalnega evra se bomo odločili, kako jih združiti in umeriti (kalibrirati), da bi ohranili finančno stabilnost ter našo naravnanost in prenos denarne politike.(18)Te izbire bodo morale upoštevati gospodarsko in finančno okolje, ki prevladuje v tistem trenutku.

Naše predhodne analize kažejo, da bi se z ohranjanjem skupnih digitalnih imetij v evrih med bilijonom in poldrugim bilijonom evrov izognili negativnim učinkom na finančni sistem in monetarno politiko. Ta znesek bi bil primerljiv s trenutnimi zalogami bankovcev v obtoku. Ker je prebivalcev evrskega območja trenutno okoli 340 milijonov, bi to omogočilo imetja od 3.000 do 4.000 digitalnih evrov na prebivalca.

Pri oblikovanju začetnih parametrov za omejevanje ali odvračanje imetja digitalnega evra za naložbene namene je treba upoštevati dva »dinamična« dejavnika. Prvič, sprejemanje nove digitalne valute s strani državljanov bo postopno; verjetno bi trajalo nekaj let, preden bi večina obdržala digitalni evro. Drugič, morda bi bilo pametno pri umerjanju teh orodij biti previden in se nato prilagoditi glede na izkušnje in prevzem digitalnega evra skozi čas.

Hkrati bomo pri oblikovanju orodij stremeli k preprostosti, tako v smislu tehnične izvedbe kot uporabniške izkušnje.(19) Ljudem želimo zagotoviti izdelek, ki je enostaven za razumevanje in uporabo.

Prispevati k učinkovitemu evropskemu denarnemu in plačilnemu sistemu

Ne samo, da bi zagotavljanje široke dostopnosti in uporabnosti javnega denarja za digitalna maloprodajna plačila v celotnem euroobmočju pripomoglo k ohranjanju celovitosti in stabilnosti našega finančnega sistema. Prispeval bi tudi k učinkovitemu denarnemu in plačilnemu sistemu v Evropi.

Digitalni evro bi imel vlogo pri krepitvi strateške avtonomije in odpornosti evrskega trga plačil na drobno. S tem bi se lahko tudi odzvali na morebitne motnje v toku plačil v evrih zaradi materializacije geopolitičnih tveganj.

Izdaja digitalnega evra bi podprla evropsko suverenost in stabilnost na dva načina: prvič, s prispevkom k razvoju evropskih plačilnih storitev; in drugič, s spodbujanjem odpornega ekosistema za maloprodajna plačila v evrih.

Da bi digitalni evro dosegel ta cilj, morajo zasebne in javne strani sodelovati pri resnično vseevropski rešitvi digitalnih plačil. Pomislite na uvedbo evrogotovine: prehod je bil skupno prizadevanje, ki je vključevalo javne in zasebne akterje. To bi si morali prizadevati ponoviti v digitalni dobi.

Finančni posredniki bi dejansko imeli ključno vlogo pri distribuciji digitalnega evra. Njihove izkušnje so za nas bistvene, zlasti na področjih, kot so vključevanje potrošnikov, preverjanja proti pranju denarja in storitve, namenjene potrošnikom.(20)

Digitalni evro bi moral izboljšati in ne omejevati storitve in poslovne možnosti, tako da lahko ponudniki storitev obogatijo svoj portfelj in razvijejo nove izdelke in storitve okoli digitalnega evra v korist svojih strank. V tej luči krepimo sodelovanje z bankami in drugimi deležniki na trgu, vključno s predstavniki potrošnikov in trgovci na drobno. Pozorno poslušamo njihova stališča.(21)

Zaključek

Naj zaključim.

Oblikujemo digitalni evro, ki bi denar centralne banke omogočil uporabnosti za digitalna plačila, Evropejcem pa dal digitalno plačilno sredstvo, ki ga bodo lahko uporabljali v celotnem euroobmočju za svoja vsakodnevna plačila, in podpiral evropske družbene cilje.

Če bi digitalni denar, ki bi ga izdala centralna banka in bi bil na voljo vsem, bi zagotovilo sidro stabilnosti plačilnega trga ter ohranilo sobivanje javnega in zasebnega denarja, ki nam je doslej dobro služilo.

Pri distribuciji digitalnega evra bodo imeli ključno vlogo posredniki.

Prizadevamo si, da bi v zgodnji fazi obravnavali vse morebitne nezaželene posledice, ki bi lahko nastale zaradi izdaje digitalnega evra za denarno politiko, finančno stabilnost in dodelitev kreditov realnemu gospodarstvu.

Vaša vloga sozakonodajalcev bo ključna za zagotovitev, da bo v digitalni dobi vzpostavljen potreben regulativni okvir za javne in zasebne oblike denarja. Kar se mene tiče, vam bom še naprej redno poročal, ko bomo napredovali do naslednjih korakov v naši fazi preiskave.

Zdaj se veselim naše razprave.

Vir: https://www.ecb.europa.eu/press/key/date/2022/html/ecb.sp220615~0b859eb8bc.en.html

________________________________________________________________

1. Fokusne skupine so predlagale, da ljudje vidijo možnost »plačila kjerkoli« kot najpomembnejšo lastnost novega digitalnega plačilnega instrumenta. To se je pojavilo v vseh državah in starostnih skupinah. Takojšnja, enostavna in brezkontaktna plačila, zlasti pri plačilih od osebe do osebe, so bila druga najbolj cenjena lastnost. Nazadnje, udeleženci v fokusnih skupinah bi radi videli rešitev, ki bi omogočala takojšnja plačila od osebe do osebe, ne glede na platformo, ki jo uporabljajo plačniki in prejemniki plačil. Glej Kantar Public (2022), Študija o novih digitalnih plačilnih metodah https://www.ecb.europa.eu/paym/digital_euro/investigation/profuse/shared/files/dedocs/ecb.dedocs220330_report.en.pdf, marec.

2. Digitalno gospodarstvo poganjajo omrežni učinki in digitalni denar je omrežna dobrina. To pomeni, da več ljudi ima in uporablja digitalni evro, bolj privlačen in dragocen bi postal za druge uporabnike. To bi posledično povečalo potencialno število ljudi, ki bi ga morda želeli uporabiti kot redno plačilno sredstvo. Glej Katz, M.L. in Shapiro, C. (1994), “Systems Competition and Network Effects”, Journal of Economic Perspectives, Vol. 8, št. 2, str. 93-115; in Claessens, S., Dobos, G., Klingebiel, D. in Laeven, L. (2003), “Naraščajoči pomen omrežij v financah in njeni učinki na konkurenco”, v Nagurney, A. (ur.), Innovations v finančnih in gospodarskih omrežjih, Elgar, str. 110-135.

3. Potrebne bi bile zakonodajne spremembe sedanjega regulativnega okvira za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, da se omogoči visoka raven zasebnosti, ki presega osnovni scenarij za manj tvegana digitalna plačila v evrih – in sicer poenostavljena skrbnost za spletne transakcije nizke vrednosti in izvzetje bližinskih plačil majhnih vrednosti iz spremljanja. Glej Panetta, F. (2022), »Digitalni evro, ki služi potrebam javnosti: vzpostavljanje pravega ravnovesja«, uvodna izjava na Odboru za ekonomske in monetarne zadeve Evropskega parlamenta, Bruselj, 30. marec in ECB (2022). ), »Digitalni evro – možnosti zasebnosti«, predstavitev Evroskupini, 4. april.

4. Panetta, F. (2022), op. cit.

5. Potrošniki se že vse pogosteje obračajo na negotovinsko plačevanje. Samo 20 % gotovine se zdaj uporablja za plačila, kar je manj kot 35 % pred 15 leti. Glej Zamora-Pérez, A. (2021), “Paradoks bankovcev: razumevanje povpraševanja po gotovini onkraj transakcijske uporabe”, Ekonomski bilten, številka 2, ECB, Frankfurt na Majni.

6. Navajeni smo, da zasebne in javne oblike denarja izmenično uporabljamo. Evrobankovci in kovanci so zakonito plačilno sredstvo v evrskem območju, gotovina pa je edina oblika javnega denarja, do katerega ima lahko vsak neposreden dostop. Zaupanje v zasebni denar – bančne depozite, kreditne kartice in rešitve za e-plačila – temelji na sposobnosti, da ga po nominalni vrednosti pretvorimo v javni denar. To omogoča nemoteno delovanje plačilnih sistemov in pretok trgovine.

7. Panetta, F. (2021), »Digitalne valute centralne banke: denarno sidro za digitalne inovacije«, govor na Kraljevem inštitutu Elcano, Madrid, 5. november.

8. Panetta, F. (2021), »Sedanjost in prihodnost denarja v digitalni dobi«, predavanje na Federcassejevi Lectiones cooperativae, Rim, 10. december.

9. Panetta, F. (2021), “Hic sunt leones” – odprta raziskovalna vprašanja o mednarodni razsežnosti digitalnih valut centralnih bank”, govor na konferenci ECB-CEBRA o mednarodnih vidikih digitalnih valut in fintech, Frankfurt na Majni, 19. oktober.

10. Panetta, F. (2022), »Za nekaj več kriptovalut: Divji zahod kripto financ«, govor na univerzi Columbia, New York, 25. april. Glej tudi Hermans, L. et al. (2022), “Dešifriranje tveganj finančne stabilnosti na trgih kriptosredstev”, Pregled finančne stabilnosti, ECB, maj.

11. Zlasti bi bilo pomembno, da se stabilne kovance – coine s stabilizacijskim mehanizmom, ki temeljijo na algoritmu, obravnavajo kot kriptosredstva, ki niso žetoni e-denarja (EMT) in žetoni, ki se nanašajo na sredstva (ART), in jih ne bi smeli uporabljati za plačilne namene. . Glede na to, da so nekateri algoritemski stabilni coini v preteklosti odpovedali (vključno z nedavnim propadom TerraUSD), so se stabilizacijski mehanizmi brez rezerve, ki temeljijo na algoritmu, izkazali za konceptualno pomanjkljive in glede stabilnosti niso bili nič boljši od bitcoina. To pomeni, da je treba algoritemske stabilne coine brez izdajatelja in rezerve obravnavati na enak način kot kriptosredstva, ki niso EMT in ART. Poleg tega, ker kriptosredstva niso dovolj kakovostna, da bi podprla vrednost in ohranila stabilnost ART/EMT, rezervna sredstva ART/EMT ne bi smela vključevati nobenih kriptosredstev – ART, EMT ali kriptosredstev, razen ART. /EMTs. Nazadnje bi bilo treba dodatno pojasniti, da se ART, ki se nanaša na druga kriptosredstva, od običajnih finančnih instrumentov: ART, ki je zasnovan za ohranjanje stabilne vrednosti s sklicevanjem na drugo kriptosredstvo ali košarico kriptosredstev, se lahko šteje za finančni instrument (npr. kriptosredstvo, ki spremlja vrednost drugega kriptosredstva, je lahko sklad, s katerim se trguje na borzi (ETF)). Za takšno sredstvo bi morala veljati ustrezna zakonodaja EU (kot je direktiva o trgih finančnih instrumentov ali uredba o zlorabi trga).

12. Koristno bi bilo tudi, če bi novi evropski organ za boj proti pranju denarja nadzoroval najbolj tvegane ponudnike kriptopremoženja, saj bi to precej pripomoglo k usklajevanju nadzora v vseh državah članicah EU.

13. Za celoten pregled učinkov na monetarni in finančni sistem, ki izhajajo iz uvedbe digitalnega evra, glej Panetta, F. (2021), “Sedanjost in prihodnost denarja v digitalni dobi”, predavanje na Federcasse’s Lectiones cooperativae, Rim, 10. decembra. Glej tudi Adalid, R, et al. (2022), “Digitalna valuta centralne banke in bančno posredništvo”, Obcasional Paper Series, No 293, ECB, maj. Analize, predstavljene v tem prispevku, obravnavajo različne pristope za ocenjevanje učinkov digitalnega evra na banke evroobmočja.

14. Vloge prebivalstva čez noč (gospodinjstva in nefinančnih družb) predstavljajo približno 40 % skupnih obveznosti bank v euroobmočju. Depoziti prebivalstva so odločilna značilnost poslovnih bank – prejemanje vlog in vračljivih sredstev je prvo merilo kreditne institucije v pravu EU. Večino vlog prebivalstva je mogoče dvigniti čez noč in se obrestujejo po zelo nizkih kratkoročnih obrestnih merah. Kljub temu so v praksi lepljiva ali stabilna oblika financiranja, razen če ne gre za bančno krizo. Te lastnosti omogočajo bankam, da ponujajo posojila z daljšo ročnostjo in obdržijo le delček nominalne vrednosti tako ustvarjenih vlog v »rezervah« centralne banke. To je osnova bančništva z delnimi rezervami.

15. Posamezne banke se lahko kratkoročno na odlive odzovejo na več načinov, na primer z (i) uporabo obstoječih presežnih rezerv centralne banke, ki jih ima v svoji bilanci stanja, in tako zmanjšajo svoje posest presežnih rezerv; (ii) pridobivanje rezerv od drugih bank na medbančnem trgu, bodisi s prodajo premoženja bodisi z najemanjem posojil, ki so lahko zavarovane ali nezavarovane in imajo različne zapadlosti; in (iii) pridobivanje več rezerv od centralne banke s prodajo sredstev ali njihovo uporabo kot zavarovanje za zavarovano posojilo.

16. Posamezna omejitev imetja je najvišji znesek maloprodajnega CBDC, ki ga lahko drži vsak končni uporabnik. Oglejte si slovarček digitalnega evra.

17. Obrestna mera CBDC za maloprodajo je obrestna mera, ki se uporablja za maloprodajne deleže CBDC. Nadomestilo se šteje za večstopenjsko, če se obrestne mere, ki se uporabljajo za imetja, razlikujejo po segmentih posesti, opredeljenih z uporabo pragov. Oglejte si slovarček digitalnega evra.

18. Zasnova digitalnega evra bi verjetno vključevala kombinacijo orodij, tudi če niso vsa nujno aktivirana v času izdaje.

19. Na primer, raziskujemo funkcijo slapa, ki bi uporabnikom omogočila prejemanje plačil v digitalnih evrih nad mejo zadrževanja s povezavo digitalnega evrskega računa z računom poslovne banke. Pristop slapa je način upravljanja maloprodajnih CBDC imetij končnih uporabnikov prek avtomatizirane pretvorbe maloprodajnega CBDC, ki presega prag imetja, v bančni depozit na povezanem poslovnem bančnem računu, ki ga izbere končni uporabnik. Oglejte si slovarček digitalnega evra. Omejitve zadrževanja bi lahko razlikovali tudi glede na vrsto uporabnika, da bi upoštevali plačilne potrebe državljanov, običajno na strani plačnika, in podjetij, ki bodo večinoma prejemnica digitalnih plačil v evrih.

20. Panetta, F. (2022), “Več kot intelektualna igra: raziskovanje posledic digitalne valute centralne banke na monetarno politiko in finančno stabilnost”, govor na konferenci bančne pobude IESE Business School o tehnologiji in financah, Frankfurt na Majni, 8. april .

21. Široko sodelovanje z zainteresiranimi stranmi na trgu bo zagotovilo, da digitalni evro ustreza potrebam uporabnikov. Vzpostavljen je bil ustrezen niz pobud, vključno s tržnimi kontaktnimi skupinami, raziskavami in pozivi k izražanju interesa za tehnične značilnosti digitalnega evra. Strokovnjaki ECB si izmenjujejo tudi mnenja o digitalnem evru s predstavniki evropskih organizacij civilne družbe in akademskega sveta. Glejte izjavo ECB o sodelovanju zainteresiranih strani.