Padanje cen v trgovinah se potrošnikom zdi dobro, medtem ko ekonomisti opozarjajo, da je t. i. deflacija uničujoča in bi morali narediti vse, da se ji izognemo. Resnica je ponavadi nekje vmes.

Padanje cen potrošniških dobrin imenujemo deflacija in ima dva popolnoma nasprotujoča si učinka. Prvi je samoumeven – nižje cene dobrin, ki jih kupujemo, pomenijo, da lahko nakupimo več ali pa del prihodkov preusmerimo v druge nakupe oziroma varčevanje. Zaradi nižjih cen in s tem večjega povpraševanja po dobrinah v primerjavi z obdobjem pred deflacijo, pa je drugi učinek lahko tudi nastanek novih delovnih mest.

Pomenijo nizke cene več ali manj nakupov?

V medijih pogosto zasledimo trditev, da deflacija predstavlja eno največjih tveganj za gospodarsko rast in dobrobit celotnega gospodarstva. Zaradi pričakovanja nižjih cen naj bi potrošniki kupovali z zamikom ali z nakupom odlašali, to pa povzroča še nižje povpraševanje in večji padec cen. In prav s tem bi povzročili še nižje povpraševanje in posledično še nižje cene. Takšen stisk cen bi znižal marže podjetjem, ki bi začela odpuščati zaposlene. Zaradi več brezposelnih pa bi skupno povpraševanje še dodatno upadlo, s čimer bi se znašli v začaranem krogu novih odpuščanj, višje stopnje brezposelnosti itd.

Raziskava, ki so jo naredili v Bank for International Settlements, je pokazala, da klasična ekonomska teorija ne drži oziroma da izhaja iz primera velike depresije v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ki pa je bila glede padca gospodarske aktivnosti in deflacije prej izjema kot pravilo.

Kdaj na nas ‘deflacija’ močno vpliva in kdaj ne?

Če denimo cena kruha pade za 20 odstotkov, ne boste čakali in odlašali z nakupom, ker bi pričakovali, da bo cena še nižja. Če pa v kriznem času za 20 odstotkov pade cena nepremičnine, ki jo želite kupiti, imate pri nakupu gotovo pomisleke, še posebej, če vlada prepričanje, da bodo cene nepremičnin še naprej padale, kot se je to dogajalo pred letom in več s slovenskimi nepremičninami.

Česa o tiskanju denarja morda ne veste, pa bi morali…

Kot kažejo zadnje raziskave, spremembe potrošniških cen nimajo tako velikega vpliva na gospodarstvo kot ga imajo denimo večji borzni in nepremičninski zlomi. Če na eni strani padanje cen pospeši potrošnjo, saj so vse cenejši izdelki iz psihološkega vidika toliko bolj privlačni, na drugi strani borzni in nepremičninski zlomi zavirajo gospodarstvo.

Deflacija in gospodarska rast

Avtorji raziskave so zbrali veliko bazo podatkov o inflaciji (in seveda deflaciji), gospodarski rasti ter spremembah cen nepremičnin in delnic za 38 držav. Zanimalo jih je, ali ima deflacija potrošniških dobrin kakšno povezavo z nadaljnjo gospodarsko rastjo.

Ugotovitev je bila zelo zanimiva, saj padanje cen potrošniških dobrin ni imelo negativnih učinkov na gospodarsko rast, ne glede na izbrano časovno obdobje (obdobje zlatega standarda med letoma 1870 in 1913, medvojno obdobje v letih 1920–1939, povojno obdobje v letih 1946–2013). Edini primer močnega negativnega vpliva (zaradi prej opisane negativne spirale) je bila velika depresija, ko je BDP na prebivalca v ZDA upadel za 35 odstotkov, cene potrošniških dobrin za 25 odstotkov, cene nepremičnin prav tako za četrtino, cene delnic pa za več kot 80 odstotkov.

Deflacija in cene nepremičnin

Glavni razlog za negativno deflacijsko spiralo, ki se je vsi tako bojimo, torej ni padec cen potrošniških dobrin, ampak padec cen nepremičnin in finančnih naložb.

Poglejmo si takšno situacijo na danem primeru. Če nepremičnine in finančne naložbe v povprečju upadejo za četrtino vrednosti, lahko pričakujemo manjšo potrošnjo, saj bomo potrošniki občutili padec vrednosti svojih sredstev in ne bomo več pripravljeni trošiti v enaki meri kot pred padci cen. Poleg tega bodo močno na udaru vsi, ki so za posojila zastavili nepremičnine ali finančne naložbe, saj bodo banke zahtevale dodatna kritja zaradi povišanega tveganja. Del takšnih podjetij in gospodinjstev ne bo mogel več odplačevati dolgov, kar bo prizadelo tudi banke. Te bodo v fazi krčenja poslovanja, zato bodo zaprle ‘posojilno pipico’ tudi zdravemu delu gospodarstva. Podjetja, ki imajo finančne naložbe in nepremičnine, pa jih bodo morala prevrednotiti na svojih bilancah in tako zmanjšati bilančno vsoto, kar pomeni izgube iz prevrednotenja.

Po krizi v Sloveniji deflacije nismo poznali, no, tako je bilo vsaj do lanskega poletja, ko se je na letni ravni prikradla kar trikrat zapored. Strah od takrat naprej ostaja ne samo pri nas, ampak tudi v številnih drugih evropskih državah. Lovke deflacije so ujele kar 20 evropskih držav, najbolj na udaru pa so bile nekatere krizne članice, imenovane države PIIGS.

Preprečiti balončke

Takšna kombinacija padcev cen nepremičnin in finančnih naložb se je vedno izkazala kot močno negativna za gospodarsko aktivnost držav, vendar rešitev niso čim višje cene nepremičnin ali delnic, kot si to predstavljajo mnogi, med njimi tudi centralne banke. Te želijo v zadnjem času s svojimi ukrepi doseči premoženjski učinek, ki bi prek višanja cen finančnih naložb in nepremičnin povišal povpraševanje in s tem BDP. Rešitev je v tem, da se ne dovoli nastanka balončka na trgih, ki ponavadi nastanejo zaradi prekomerne uporabe posojil za špekulativne nakupe (tako nepremičnin kot finančnih naložb).

Kako se zaščititi in kaj uči zgodovina

Že iz rimskih časov je bil general Dioklecijan tisti, ki je sprožil nadzor plač in cen ter izdal edikt o zadrževanju cen. Najprej imate ogromno deflacijo in potem je vlada prisiljena razvrednotiti valuto (devalvacija), kar dokončno obrne gospodarstvo in ga pošlje v inflacijsko spiralo (težko nadzorovano inflacijo).

Druga faza je, ko zlato zraste. Vendar morate najprej imeti deflacijo, ki zmanjšuje davčne prihodke in potem imate inflacijo, ki sproži naraščanje stroškov. Obdobju uničujoče deflacije je vedno sledilo obdobje visoke inflacije 1915-1917, 1945-1947, 1972-1974. Vedno so centralne banke in politika našli način, da so povzročile inflacijo. Deflacija je njihova največja nočna mora.

Znameniti ekonomist Martin Armstrong pravi, da bo ekonomija kot skrajno nihalo na obeh straneh, najprej močna deflacija, nato inflacija. In s tem se zelo strinjam. V deflaciji vrednost finančnih naložb pade (nepremičnine, delnice, tudi plemenite kovine), vendar se nahajamo v obdobju, ko so cene plemenitih kovin že precej padle, nepremičnin in delnic pa še ne. Zato pričakujem tudi tukaj padec vrednosti nepremičnin in vrednostnih papirjev, cene plemenitih kovin pa bodo narasle, možno je tudi, da z enkratnim ukrepom revaluacije (dvigom vrednosti kot leta 1933). Kratkoročno še lahko padejo njihove cene, veliko vprašanje pa je, če se bo to res zgodilo. To je velika uganka.

V teh časih svetujem pozicioniranje dela porfelja tudi v gotovini. Zakaj? Zaradi likvidnosti in prožnosti ter tudi zato, ker gotovina ni izpostavljena nihajnosti porfelja.

Vir: lastna razmišljanja ter Alfa Finančni Trgi