Kar se dolgo ugiba, je zdaj uradno – Banka za mednarodne poravnave iz Basla v Švici trenutno dela na digitalnem evru in 16 drugih uradnih kripto valutah. To izhaja iz zadnjega četrtletnega poročila finančne hiše.

V časih Bitcoin in Ethereuma, pa tudi Apple Pay, PayPal , Alipay od Alibabe in Tehtnice s Facebooka ni samo uporaba običajnega zmanjševanja gotovine, ampak seveda ključna vloga centralnih bank, ki imajo zaradi tega razvoja zasebnega sektorja vse manjšo vlogo pri globalnih plačilih.

Denarni skrbniki se bojijo izgube nadzora

Vendar mednarodni monetarni organi ne želijo stati pri tem stalnem procesu razvoja in zdaj delajo na digitalnih valutah centralne banke, tako imenovanih CBDC (centralnobančnih digitalnih valutah). Torej digitalna oblika denarja, ki se razlikuje od običajnih stanj v tradicionalnih rezervnih in poravnalnih računih, ki jih poslovne banke vodijo pri centralni banki. Ker se centralne banke vse bolj bojijo prevladujočega položaja zasebnih plačilnih omrežij in s tem povezanih novih in nezmotljivih tveganj za finančni sistem. Centralni bankirji tudi priznavajo, da taka zasebna omrežja vse bolj zmanjšujejo vpliv lastne institucije na denarno politiko.

Objava zasebnim ponudnikom

Zato vodja Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu Augustín Carstens zdaj ne pušča dvoma, da se njegova institucija zdaj intenzivno posveča tej temi. “Hitrost sprememb in njihov moteč potencial sta plačilni sistem postavila na vrh politične agende. BIS in centralne banke imajo vodilno vlogo pri odzivanju politikov na ta izziv,” je dejal Carstens v zadnjem četrtletnem poročilu BIS. Strokovnjaki ocenjujejo te izjave vodje tako imenovane Banke centralnih bank kot jasno razglasitev vojne proti vsem zasebnim ponudnikom plačilnih sistemov.

Iz skoraj 100 strani trimesečnega poročila je razvidno, da se BIS v bistvu ukvarja s povečanjem učinkovitosti običajnih plačilnih sistemov v realnem času v bankah. Ker so običajni plačilni sistemi na mnogih mestih še vedno zelo počasni in še posebej predragi za mednarodne prenose. To je pogosto posledica dejstva, da je v mnogih državah vloge in prenose še vedno treba povzeti in pobotati le čez noč. Če gre za prenos čez državne meje in je treba valuto spremeniti, lahko to traja več dni tudi danes.

… in se osredotoča na zasebne stranke

Zlasti za prenose v države v razvoju so stroški nakazil pogosto zelo visoki. Glede na raziskavo BIS, migranti plačajo v povprečju 6,8 odstotka zneska za transakcijo za klasičen prenos denarnih sredstev domov kar je ogromno. Zato ni presenetljivo, da vse več uporabnikov prehaja na alternativne plačilne sisteme, ki so cenejši in hitrejši. Centralne banke želijo ta trend v prihodnosti uničiti s številnimi čezmejnimi sistemi. Čeprav se je izvajanje takih mehanizmov v preteklosti osredotočalo izključno na veleprodajna plačila, bi se morali prihodnji sistemi bolj osredotočiti na zasebne uporabnike.

Švicarski sistem zaračunavanja bi lahko služil kot model

Švicarski medbančni obračunski sistem (SIC), ki ga uporablja SIX, upravljavec infrastrukture na švicarski borzi, bi morda ponudil načrt učinkovitega plačilnega sistema, saj lahko tako plačila na drobno kot medbančna plačila obdelamo neposredno in v realnem času na SIC. Vrhunec sistema je kvalificiran dostop za domače in tuje banke ter neposredna povezava s sistemom Target 2 euroobmočja. Da bi lahko ponudili tak plačilni sistem po vsej državi, centralni bankirji potrebujejo tudi podporo posameznih držav.

E-evri in e-franki pri načrtovanju

Ne glede na to bodo morda centralne banke v prihodnosti želele izdati tudi digitalne valute, kot sta E-Euro ali E-Franc. Ker je po podatkih BIS takšnih CBDC že več kot tretjina vseh centralnih bank. Poleg digitalnega evra in frankov bo tudi e- krona za Dansko, Norveško in Švedsko ter e- šel za Izrael. Po napovedih BIS je trenutno skupno 17 projektov o digitalnih valutah, ki naj bi delovali kot alternativa gotovini.

Pilotni projekti v Švici, Singapurju in Hong Kongu

Švicarska nacionalna banka se preizkuša v pilotskem projektu skupaj s švicarsko blockchain menjavo SDX tokenizacijo denarja centralne banke. Do zdaj pa je SNB le te elektronske franke dajala na razpolago finančnim institucijam. Poskus se izvaja kot del inovacijskega vozlišča med Švicarsko nacionalno banko in BIS. Banka bank upa, da se bodo v tem segmentu hitro spoznale vse centralne banke. Poleg Švice je BIS takšno središče postavil tudi v Singapurju in Hong Kongu. Medtem ko se v švicarskem središču ukvarjajo z vprašanji o avtomatiziranem visokofrekvenčnem trgovanju, se projekt v Singapurju ukvarja z vprašanji, ki se nanašajo na elektronsko identiteto in čezmejna plačila.

Centralne banke so prepoznale resnost razmer

Trenutno četrtletno poročilo BIS impresivno kaže, koliko se centralne banke bojijo vse večje izgube moči v svetovnem finančnem sistemu in kateri konkretni projekti bi morali ta trend čim hitreje prekiniti. Ker je bilo že od Mayer Amschel Rothschild znano, kakšen vpliv lahko ima nadzor nad plačilnimi sredstvi, saj je frankfurtski trgovec in bankir v 18. stoletju pripomnil: “Daj mi nadzor nad valuto naroda in mi je vseeno kdo sprejema zakone”.

Vir: finanzen.at