Švedska ukinja gotovino kar je bilo napovedano že leta 2018. Že takrat je šef švedske Riksbank podal napoved, da se bo to zgodilo v roku od 3-5 let...

lethttps://de.rt.com/europa/80592-schwedische-riksbanks-chefin-in-drei-bis-fuenf-jahren-kein-bargeld-mehr/

CBDC - Centralno bančne digitalne valute bodo morale biti tesno povezane z identiteto, da se bodo lahko spopadale z nezakonitimi financami in tveganjem razkroja bank.

Ustanovljen je Strateški svet za digitalizacijo, posvetovalno telo predsednika vlade, ki mora v roku petih mesecev pripraviti okvirni predlog potrebnih sistemskih sprememb za pospešitev digitalizacije slovenskega gospodarstva.

Koronakriza je ohromila gospodarstvo, države pahnila v zadolževanje in velike primanjkljaje v državnih malhah. A vsaka kriza je lahko tudi priložnost in izkoristiti bi jo morali za transformacijo v razvito digitalno družbo 21. stoletja.

Splošno dogovorjene definicije hiperinflacije ni. Toda eno pogosto uporabljeno merilo pravi, da hiperinflacija obstaja, ko se cene v enem mesecu zvišajo za 50% ali več. Če torej bencin januarja znaša 3,00 dolarje na galono, februarja 4,50 dolarjev na galono, marca pa 6,75 dolarjev na galono, cene hrane in drugih potrebščin pa se dvigujejo z enako hitrostjo, bi to veljalo za hiperinflacijo.

Glavne centralne banke vedno bolj razmišljajo o digitalni valuti, ki je na voljo širši javnosti. Kakšne prednosti pa ima to početje v luči splošno delujočih plačilnih rešitev v zasebnem sektorju? Ta stolpec obravnava vrsto predlaganih arhitektur digitalnih valut centralne banke, kako bi lahko dopolnili obstoječe možnosti plačil in kaj pomenijo za finančni sistem in centralno banko prihodnosti.

V prvi polovici 2021, zelo verjetno pa po mojem mnenju že v januarju - februarju, bodo regulatorji pospešili implementacijo izbranih CBDC - Centralno bančnih digitalnih valut. Za večino ljudi bo to veliko presenečenje. Kot pa je razvidno iz mojih preteklih člankov na to temo, je ta poteza samo vprašanje časa, tudi glede na okoliščine zaostrovanja pandemije Covida-19.

Objavljam mnenje - pogled g. Benoita Coeurja, francoskega ekonomista, ki trenutno deluje na BIS (Banki za mednarodne poravnave) v Baslu v Švici in je vodja tamkajšnjega področja za inovacijska središča. Zelo vpliven možakar, s spoštovanjem vrednim pedigrejem. Njegovo karierno pot objavljam na koncu tega članka.

Na spletni strani Banke Slovenije najdemo tale tekst o Centralno bančnih digitalnih valutah. Po mojem mnenju bo situacija Covid-19 samo pospešila vključitev digitalne gotovine v naše vsakdanje življenje že z naslednjim letom v 2021 kot korak k rešitvi velikih finančnih težav, ki sledijo.

V uvodu naj poudarim, da so v tem eseju napisane moje lastne misli ob dejstvu, da sem proučil zelo veliko intervjujev, strokovnih tekstov in naredil lastno raziskovalno nalogo iz množice virov, kjer sem si sestavil lasten film z naslovom Kje smo in kam gremo. Zapisane misli so MOJE LASTNO avtorsko delo v celoti. Skušam jih napisati čimbolj enostavno, hkrati tudi kritično, kar je dostikrat zelo zahtevno, vendar če si vzamete čas, mojega zapisanega pogleda ni težko razumeti. Delim pa ga izključno za Vašo boljšo finančno izobrazbo in razmislek.

Od Evropske centralne banke prek Venezuele do Indije se oblasti odmikajo od gotovine, zlasti bankovcev z apoeni velike vrednosti, ki jih z veseljem uporabljajo gangsterji, tihotapci ali preprodajalci mamil. Toda medtem, ko posamezne države samo utirajo pot brezgotovinski družbi, je Skandinavija že daleč naprej in je pogosto navedena kot pionirka tega trenda.