Kaj se nam obeta?

Internet je v zadnjih dvajsetih letih naredil revolucionarne spremembe človeštva. Nadaljnji tehnološki razvoj bo šel še bistveno hitrejšo pot. Tudi sam sem osebno pristaš tradicionalnih stvari, ki nas obdajajo, vendar tovrstnemu razvoju in zelo hitrim spremembam ne bomo mogli ubežati. Prej, ko se bomo resnično osebno s tem sprijaznili, lažje bomo preživeli preostanek življenja. Zgodila se nam bo decentralizacija institucij, kar pomeni, da bomo morali v precej večji meri za sebe sami poskrbeti. Službe kot jih poznamo v pisarnah bodo izginjale. V naslednjih 10. letih se bo število služb v pisarnah prepolovilo in to globalno. Tri skupine, ki bodo najbolj zaznamovale prihodnost so:

Denar prihodnosti

Cel svet se digitalizira. Klasična pošta je prešla v elektronsko, papirnate slike v digitalne, časopisi in revije v spletne medije, zato je povsem logično in pričakovano, da bo digitalno pot ubral tudi denar. Švedska bo recimo do leta 2020 prva država, ki bo poslovala popolnoma brez gotovine.

V tem članku so napisane misli Jima Rogersa, enega največjih in najuspešnejših vlagateljev vseh časov, ki ima 50+ letne izkušnje investiranja. Gospod je prepotoval z motorjem cel svet, sodeloval je z Georgom Sorosom, ki je v 90. letih s prodajo na kratko skoraj potopil britanski funt. Jim Rogers je oseba, ki nima dlake na jeziku, deluje tudi kot finančni komentator, vrsto let že živi v Singapurju, skratka občudovanja vreden človek, zato njegovih misli ne gre jemati zlahka...

Lastnike pametnih telefonov je obnorela videoigra Pokemon Go, ki jo je mogoče naložiti kot aplikacijo. Zgolj prvi dan po izidu jo je na telefone s sistemom Android naložil vsak 20. lastnik telefona. Aplikacija izriše okolje uporabnika, v katerem je treba najti pokemona, nato pa odkorakati na lokacijo in ga ujeti. To je nekakšna kombinacija realnosti in igre, saj se pokemon izriše na resničnem kraju. Če je igralec dovolj spreten in žepno pošast (kar je tudi prevod besede pokemon) ujame, jo lahko uri in se z njo spopada z drugimi povezanimi igralci...

Referendum ni zavezujoč, tako da bi lahko britanski premier David Cameron ignoriral volivce, ki so glasovali za brexit. V teoriji bi lahko "miroval" ter ne naredil nič za izstop iz politične in gospodarske povezave. Zgornji scenarij se v praksi seveda ne bo zgodil. Cameron spoštuje demokracijo in je že napovedal, da bo spoštoval tudi voljo volivcev. Do oktobra namerava odstopiti, še prej bo verjetno sprožil postopek izstopa iz Unije. Sledilo bo vrsto pogajanj, ki bi lahko trajala do dve leti.

Z vsakim dnem smo bližje ogromnim finančnim spremembam, ki so v zgodnji fazi procesa. Kot sem že pisal in opozarjal v prejšnjih objavljenih člankih, sta to poudarila med drugimi tudi dva velika finančna markoekonomska strokovnjaka Egon Von Greyerz in Jim Rickards...

Japonska drvi v krizo solventnosti kot država, kjer zmanjkuje lokalnih vlagateljev in bo lahko na koncu prisiljena reševati svoj dolg preko visoke inflacije v obupnem koncu tekme, je opozoril eden izmed svetovno najbolj vplivnih ekonomistov.

Olivier Blanchard, nekdanji glavni ekonomist pri Mednarodnem denarnem skladu je dejal da so ničelne obrestne mere prikrita temeljna nevarnost, ki jo predstavlja japonski javni dolg, ki bi lahko dosegla 250 % BDP letos in bi šel spiralno navzgor po nevzdržni poti. "Na naše presenečenje, so japonski upokojenci bili pripravljeni zadržati javni dolg na ničelni stopnji, vendar največji investitor kmalu ne bo več japonski upokojenec," je dejal.

Zlati nakit, ki krasi roke in vratove številnih turških žensk je pravzaprav tradicionalni instrument prihrankov. Mladoporočenca dasta skupaj svoj osnovni kapital z zlatimi kovanci, shranjenim nakitom in nakitom pripetih na njihovih oblekah na porokah. Toda to zlato, ki je skrito doma, gospodarstvu popolnoma nič ne koristi.

Padanje cen v trgovinah se potrošnikom zdi dobro, medtem ko ekonomisti opozarjajo, da je t. i. deflacija uničujoča in bi morali narediti vse, da se ji izognemo. Resnica je ponavadi nekje vmes.

Padanje cen potrošniških dobrin imenujemo deflacija in ima dva popolnoma nasprotujoča si učinka. Prvi je samoumeven – nižje cene dobrin, ki jih kupujemo, pomenijo, da lahko nakupimo več ali pa del prihodkov preusmerimo v druge nakupe oziroma varčevanje. Zaradi nižjih cen in s tem večjega povpraševanja po dobrinah v primerjavi z obdobjem pred deflacijo, pa je drugi učinek lahko tudi nastanek novih delovnih mest.

Mehiški milijarder, filantropist, skratka izredno uspešen poslovnež ter magnat Hugo Salinas Price pravi, da je svetovni dolg dosegel vrh in da lahko gre samo navzdol. Salinas Price pojasnjuje: "To je svetovni fenomen. Na svetu je preveč dolga, zdaj pa se poskuša priti ven iz dolga. To je tisto, kar se dogaja... Dolg je dosegel najvišjo vrednost v avgustu leta 2014, to sem gledal 20 let in še nikoli nisem videl česa podobnega. Vedno je samo naraščal, zdaj pa se je nekaj spremenilo. Velika sprememba te vrste je zelo velik dogodek. To napoveduje nov trend, in ta trend bo, da gremo ven iz dolga. Prihaja obdobje razdolževanja in plačilo dolga. To je seveda krčenje. Krčenje pomeni depresijo, kar bo zelo grdo. Končni rezultat, ki sledi je, da bodo narodi, vlade morali prevrednotiti zlato (revalvacija - dvig vrednosti), ker je to edina stvar, ki jim še ostaja. Nobena država ni gospodarsko popolnoma neodvisna. Vsi potrebujemo stvari, ki jih drugi proizvajajo. Da bi svetovna trgovina tekla naprej, bomo morali iti nazaj v zlato. Vsaj to je moja vizija."