Kot potrošniki večkrat od trgovcev ob plačilu slišimo vprašanje: ˝Ali gotovina ali kartica?˝ Ta izbira se nam zdi samoumevna, a kot kaže kmalu ne bo več tako. Politika centralnih bank gre namreč v trend brezgotovinskega poslovanja in postopne ukinitve gotovine v obtoku. V Evropi po tej poti kot prve že nekaj časa stopajo skandinavske države – Švedska, Norveška in Danska – ki imajo za cilj popolno ukinitev možnosti plačevanja z gotovino. Počasi se tej ideji približujemo tudi v Sloveniji.

NOV ZAKON ZNIŽUJE MEJO PLAČEVANJA Z GOTOVINO
Trendu ukinitve gotovine sledimo tudi v Sloveniji. Povsem nov zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki je pričel veljati letos 19. novembra, namreč znižuje mejne vrednosti za sporočanje podatkov o gotovinskih transakcijah. Urad tako zdaj želi vedeti za vse gotovinske transakcije nad 15.000 € (prej je bila meja pri 30.000 €), dodatno pa se uvedli tudi občasni pregled strank, ki opravljajo transakcije nad ˝zgolj˝ 1.000 €, če so le te opravljene z gotovino. Povedano drugače – prav vsak, ki bo v prihodnosti opravljal gotovinske transakcije nad 1.000 € je lahko pod drobnogledom urada in v postopku, ko bo potrebno pojasniti izvor in predvsem poreklo gotovine, ki jo oseba ali polaga na račun ali želi nakazati dalje.

Zakon je prav tako razširil omejitev gotovinskega poslovanja nad 5.000 € z osebami, ki prodajajo blago ali nudijo storitve. Po domače: vse, kar danes stane več kot 5.000 € ne bo več mogoče plačati z gotovino, potrebno bo opraviti bančno transakcijo.

EVROPA GRE V SMER BREZGOTOVINSKEGA PLAČEVANJA
V letošnjem letu smo bili s strani ECB (Evropske centralne banke) obveščeni o tem, da se bo do konca leta 2018 postopno ukinil bankovec za 500 €. Umik bankovca naj bi, po besedah vodilnih, prispeval k boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. Seveda bo prekinjena zgolj izdaja bankovca in bo mogoče še naprej (zaenkrat!) plačevati s ˝petstotakom˝ ali ga v bankah zamenjati za manjše apoene.

Ne le v območju, kjer plačujemo z evrom, še večji premiki v smer brezgotovinske družbe se dogajajo v skandinavskih državah. Med vodilnimi je vsekakor Švedska, kjer je njihova centralna banka leta 1661 bila celo prva, ki je dala v obtok gotovino v papirnati obliki. Danes pa je Švedska vnovič prva država, ki želi povsem brezgotovinsko družbo, torej plačevanje izključno preko kartic in celo lastne, bančne kriptovalute. Po nekaterih napovedih naj bi Švedska postala povsem brezgotovinska do leta 2030, že danes pa so kar štirje nakupi od petih opravljeni brez gotovine. Prav tako že danes večina bank na Švedskem sploh ne sprejema več gotovine, temu trendu sledijo tudi nekatera podjetja. Samo še 1 odstotek vseh plačil se tako na Švedskem zgodi z gotovino, vse ostalo že preko transakcij.

Trend po Evropi se širi precej hitro. Tako lahko danes v Španiji za gotovino kupujete samo do zneska 2.500 €, v Italiji in Franciji celo samo do 1.000 €. To dokazuje, da smo trenutno v mehki fazi ukinjanja gotovine, cilj pa je vsekakor popolna ukinitev.

INDIJA – NOV PRIMER PREPOVEDI GOTOVINE
Aktualno stanje o poizkusu brezgotovinske družbe se trenutno odvija tudi v Indiji. 8. novembra 2016 je indijski premier namreč osupnil državo z napovedjo, da bosta bankovca za 500 rupij (7,3 dolarja) in 1000 rupij (15,6 dolarja) prenehala biti zakonito plačilno sredstvo. Oba bankovca skupaj predstavljata več kot 85 odstotkov vse gotovine v Indiji, napoved pa je povzročila val panike, ki je še vedno v polnem teku. Kronično pomanjkanje bankovcev v državi je namreč povzročilo močan upad vseh poslov, Indijci pa brezglavo iščejo prav vse možnosti, da največja dva bankovca čim prej menjajo v bankovce, ki so še v veljavi. Veliko finančnih strokovnjakov opozarja na nevaren eksperiment Indijske centralne banke in tamkajšnje politike, ki vsekakor kaže na usklajeno globalno igro ukinjanja gotovine, da bi ˝elita˝ lahko nemoteno uvedla novo svetovno valuto in preko brezgotovinskega poslovanja pridobila nadzor in moč nad svojimi državljani.

ZAKAJ CENTRALNIM BANKAM NI VŠEČ GOTOVINA?
Centralnim bankam in posledično državam gotovina vsekakor ni všeč. Odprava gotovine bi namreč v celoti preprečila možnosti tako imenovanih ˝bank run-ov˝ (paničnega dvigovanja denarja iz bank), saj ne bo mogoče dvigniti denarja iz banke, ker se bo lahko opravila samo transakcija. Transakcijo lahko banka, ki je v težavah, vsekakor prepreči bolj učinkovito, kot če vam da možnost, da dvignete gotovino. S tem se neposredno vpliva na prihranke, ki jih imajo ljudje na bankah, prav tako se le te prihranke lažje zadrži ali celo dodatno obdavči. Ker ne bo gotovine, se varčevalci na bankah ne bodo mogli izogniti negativnim obrestnim meram na njihove depozite (ki bi jih banke lažje uvedle, kot danes) in s tem bi banke na eleganten način svoje stroške prevalile na lastnike depozitov. To je kot nekakšna kazen za varčnost in s tem sistem sili varčevalce, da kupujejo, trošijo in s tem simulirajo gospodarstvo. Če obstaja gotovina, te moči in možnosti banke nimajo.

Drugi ključni razlog odprave gotovine je vsekakor pridobitev nadzora. Če ima posameznik gotovino, centralna banka (država) s tem popolnoma izgubi nadzor nad velikim delom denarne politike. Čim več je odliva mase denarja v gotovino, manj je nadzora nad ponudbo denarja v obtoku. V vseh večjih finančnih krizah v zgodovini se je namreč dogajalo ravno to – ob padcu nezaupanja v bančni sistem so ljudje dvigovali gotovino in jo hranili ali pretopili v kakšno drugo obliko.

Tretji ključni razlog pa je ukinitev anonimnosti, če želite, tudi osebne svobode posameznika. Gotovina namreč še vedno omogoča anonimnost, ki je pri kartičnem poslovanju nemogoča. Država z ukinitvijo brezgotovinskega plačevanja namreč pridobiva nadzor nad vsako transakcijo, ki jo opravi posameznik. Oblast bo preko vsake transakcije takoj seznanjena s tem, kdo kupuje in predvsem, kaj kupuje. S tem bo brezgotovinska družba vsekakor posegala v temelje demokracije, suverenosti in svobodne odločitve človeka, kaj želi narediti z denarjem, ki ga je zaslužil. Možnost anonimnosti je namreč pravica, ki jo moramo nujno obdržati – ne le pri poslovanju z denarjem. Z ukinitvijo gotovine bi namreč vlade pridobile dostop do informacij in moč nad državljani, ki si je vsekakor ne želimo in zagotovo ne obeta nič dobrega.

Da ukinitev gotovine predstavlja konec demokracije je prepričan tudi vrhunski psihoterapevt dr. Zoran Milivojevič, ki je s člankom ˝brezgotovinske družbe˝ pretekli mesec v Srbiji sprožil viharne polemike. Po njegovem mnenju bo namreč brezgotovinska družba najbolj koristila prav interesom finančnih institucij in bo vsekakor v škodo večine potrošnikov. Po njegovem mnenju je korak v brezgotovinsko družbo korak v totalitano ureditev države, v kateri se sistem nadzora zaleze v vse pore posameznikovega življenja.

KAJ PA IZVOR IN POREKLO PREMOŽENJA?
Velika večina se danes ne zaveda težav z ukinjanjem gotovine in predvsem posledic, ki jih lahko ima tovrstno dejanje na življenja vseh nas. Ne le kontrola in uvedba negativnih obrestnih mer, še bolj zanimivo bo postalo dokazovanje izvora premoženja in porekla denarja, ki ga držimo v gotovini. Če si predstavljamo, da v naslednjih letih želimo položiti na račun gotovino, ker z njo ne moremo več plačevati. Ko bomo po novih zakonih na banko prinesli recimo za 10.000 € gotovine in jo želeli položiti na račun, bomo takoj deležni vprašanja o izvoru in poreklu tega denarja, ki ga imamo. Kdaj smo ga zaslužili, kje imamo dokazila za to, s čim lahko pojasnimo takšno količino denarja. Če nam to ne uspe zadovoljivo, nam lahko država sredstva, za katera nimamo pojasnil, obdavči tudi z 70 odstotki.

Kakor dolgo lahko državljani držijo gotovino, tako dolgo se lahko v celoti izognejo težavam s zasegom ali obdavčitvijo svojega premoženja. Za ta namen se gotovina mora ukiniti. Zato je danes vsekakor pravi čas, da vsak dobro razmisli o tem, kako se izogniti in ustrezno zaščititi pred dogodki, ki bodo ˝zasegali˝ gotovino po celem svetu.

Vir: Matjaž Štamulak, finančni svetovalec; članek objavljen v reviji Obrtnik Podjetnik

ISKRENA HVALA ZA DOVOLJENJE OBJAVE TEGA ČLANKA NA MOJI SPLETNI STRANI