Evropska bančna kriza se spet stopnjuje. Prejšnji mesec je Banka Italije vlila 3,6 milijarde € evrov v Banca Marche, Banca Etruriji (PEL.MI), CariChieti in CariFeto, da se prepreči njihov propad. Denar je bil financiran s financiranjem iz zdravih bank. To je popolnoma enako kakor se je bančna kriza začela v Avstriji že leta 1931. Vzeli so zdravo banko in jo prisilili, da absorbira bankrotirano, kar je bilo veliko slabše kot si je kdo sploh predstavljal, to pa se je okužilo na vse ostale banke.

Leta 1931 sta se mednarodna dolžniška kriza in bančni kolaps začela v Avstriji s propadom banke Credit Anstalt, katera je bila v delni lasti bančne dinastije Rothschildov. Banka je bila prisiljena v prevzem druge banke in sprejeto je bilo skrivno posojilo v Londonu, da bi se prikrila insolventnost v politične namene. Ko tudi to ni bilo dovolj, se je celotna prevara razkrila, škodljivi vplivi pa so se hitro širili, medtem ko so se ljudje spraševali o manipulaciji v ozadju.

Zdaj je Mednarodni denarni sklad (IMF) prišel z izjavo, da morajo avstrijske banke nujno povečati svoje kapitalske rezerve. Kapitalske rezerve v Avstriji so tanke in ne morejo zdržati krize. Poleg tega so banke še vedno aktivne v politično in gospodarsko tveganih državah, kjer običajno služijo za povečanje dobička. V resnici je pomoč IMF-a privedla do posojil, ki so jih banke odobrile v švicarskih frankih, kar je veliko število posojilojemalcev prisililo v izgubo 30% sredstev. V nekaterih vzhodnoevropskih državah so potencialne izgube, kjer so države prisiljene v pretvorbo švicarskega franka v lokalne valute, lahko ogromne. To se dogaja zato, ker posojilojemalci zdaj dolgujejo 30% več od tistega, kar so dolgovali pred valutno krizo. Ta položaj ne bo čudežno izhlapel, ker so to zasebna posojila.

Avstrijske banke so običajno banke, ki se raje ukvarjajo z “osebnim” bančništvom kot s “transakcijskim” bančništvom. Zato se zanašajo na kratkoročne depozite strank in dolgoročna posojila. To niso velike investicijske banke, kot so to v New Yorku. Te banke so izgubile ogromno premoženja samo zaradi krize »švicarski frank/evro«.

Tri glavne banke so Erste Group, Raiffeisen Bank International (RBI) in UniCreditova hčerinska družba Bank Austria. To so največje posojilodajalke v vzhodni Evropi kot celoti, ki so se ujele v valutno nočno moro. Banka RBI je pred kratkim napovedala svoj umik iz nekaterih trgov zaradi resnih večletnih tečajnih izgub o katerih je banka zdaj prvič spregovorila. Bank Austria je preverila poslovanje svojih podružnic.

Ta prihajajoča bančna kriza je v celoti povezana z valutami. Vsekakor gredo zasluge v Bruselj in njihovo neodgovorno zasnovo evra. Politika in ekonomija ne gresta skupaj. Politiki bodo krivili bankirje, nikoli pa ne bodo krivili vlade. Torej, to je razlog, zakaj si ne moremo več privoščiti poklicnih politikov, ki nikoli ne bodo sprejeli odgovornosti za izčrpavanje gospodarstva v politične namene.

Zakonca Clinton sta odgovorna za odstranitev vseh omejitev zoper banke, ki so bile postavljene še iz časov velike depresije. Nato sta odpravila pravico do razglasitev stečaja iz naslova študentskih posojil. Vendar mediji ne bodo NIKOLI vprašali Hillary o tem ali o dejstvu, da so k njeni kampanji največ prispevale ravno banke v New Yorku.

Vir: armstrongeconomics.com