Dokumenti, ki jih je pridobil BuzzFeed News, popisujejo zgolj majhen delež svetovnih tokov umazanega denarja. Po izračunih ICIJ-a na podlagi ocene urada Združenih narodov za mamila in kriminal ter poročil drugih organizacij se prek bank vsako leto opere 2400 milijard dolarjev umazanega denarja oziroma 2,7 odstotka svetovnega BDP-ja.

“To je velika, velika težava, saj vsi plačujemo ceno zanjo. To je to – denar naših davkoplačevalcev in vseh, ki prispevajo k blaginji družbe … ta denar bi morali porabiti za zagotavljanje boljše infrastrukture in boljšega prometa, za boljše šole in boljše zdravstvene storitve. Zato moramo kot družba nekaj narediti glede tega,” je dejal ob razkritju dokumentov FinCEN Files Graham Barrow, ki že več let pokriva področje pranja denarja.

Ameriški spletni medij BuzzFeed News je pridobljene strogo zaupne bančne dokumente ameriškega regulatorja delil z mednarodnim konzorcijem preiskovalnih novinarjev (ICIJ) in več kot 400 novinarji iz 88 držav ter več kot 100 mediji, med njimi tudi s slovenskim portalom Oštro. Objavo zaupnih dokumentov so poimenovali kot projekt FinCEN Files.

Od 2657 pridobljenih dokumentov jih je okoli 2100 označenih kot sumljive finančne transakcije (ang. suspicious activity reports – SAR), ki so bile poslane FinCEN-u, uradu pod okriljem ameriškega finančnega ministrstva za preiskovanje finančnega urada med letoma 2000 in 2017.

“Namen projekta je pokazati na morje umazanega denarja, ki se preteka po svetovnem gospodarstvu, in o neuspehu ali, popolnoma mogoče, o neodločitvi bank ali vlad, da bi to ustavile. Prav tako pa kaže na človeško bedo, ki jo takšno poslovanje spodbuja in ga je treba zaustavi,” je dejala Ariel Kaminer, urednica BuzzFeed Newsa.

Banke zanikajo vpletenost

Ameriška investicijska banka Banka JPMorgan je poslovala s podjetji, povezanimi z organiziranim kriminalom, in zavezniki nekdanjega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča. Nemška banka Deutsche Bank je izvedla transakcije v vrednosti več milijard dolarjev za anonimne stranke banke Danske Bank v Estoniji, in to kljub zadržkom zaradi suma pranja denarja. Mednarodna banka Standard Chartered je izvršila humanitarna nakazila strank arabske banke Arab Bank, kljub pomisleku, da gre za povezave s financiranjem terorizma. Britanska banka HSBC je izvedla transakcije za osumljence in prevarante, ki so bili na pogojnem izpustu v ZDA. Vse banke so zanikale vpletenost.

Sum spornih nakazil

Kot poroča BBC, SAR ne pomeni dokaza o morebitnem kaznivem dejanju, ponuja pa vpogled v pretakanje denarja sumljivega izvora skozi svetovni bančni sistem. Banke jih pošiljajo uradu za preprečevanje finančnega kriminala, ko obstaja sum, da bi bila lahko nakazila sporna. Nanašajo se tudi na fizične osebe in podjetja iz Slovenije.

Banke morajo namreč po zakonu vedeti, kdo so njihove stranke, ob tem pa ni dovolj, da zgolj pošiljajo poročila SAR in hkrati sprejemajo umazani denar svojih strank, hkrati pa pričakujejo, da bodo regulatorji rešili težavo. Če imajo banke dokaz kriminalne dejavnosti, morajo ustaviti pretok denarja.

Portal Oštro o skupini Aktiva, Darku Horvatu in o 48,2 milijona dolarjih

Slovenski portal Oštro tako poroča o spornih 48,2 milijona dolarjih. “Ko se je nekdanja skupina Aktiva pred slabim desetletjem sesedla vase in nato propadla, so del tega propada nase prevzeli slovenski davkoplačevalci. V tem času in pozneje se je prek osebnih računov podjetnika Darka Horvata in povezanih podjetij pretakalo 48,2 milijona dolarjev, razkrivajo dokumenti ameriškega finančnega regulatorja iz novinarskega projekta FinCEN Files,” piše v poglobljenem članku Oštro na svoji spletni strani.

Odvetniki vlagateljev: Banke bi morale reagirati prej

Kot je razvidno iz FinCEN-ovih dokumentov, banke v nekaterih primerih spregledajo očitne znake pranja denarja ali pa plačila nadaljujejo, tudi ko jim ne uspe določiti izvora sredstev, legitimnega namena nakazila ali lastnikov vpletenih podjetij. O spornih nakazilih FinCEN-u pogosto poročajo šele več let po tem, ko je denar že prišel in odšel z računov njihovih komitentov in povezanih oseb.

Prevarantska Ponzijeva shema

Ena od bančnih prevar, o kateri je bil HSBC opozorjen, je bila poimenovana WCM777 in je vodila v smrt investitorja Reynalda Pachecoja aprila 2014 na njegovi vinski posesti v Napi v ameriški zvezni državi Kaliforniji. Pacheco je bil del piramidne Ponzijeve sheme, v katero bi moral privabljati nove investitorje, z obljubo po velikem dobičku. Ko je neka ženska izgubila 3000 dolarjev, je naročila ugrabitev Pachecoja, a je to naposled vodilo v njegovo smrt, pri čemer celo sam Pacheco ni vedel, da je bil zaveden.

Ponzijevo shemo je namreč postavil Kitajec Ming Šu, ki se je izdajal za pastorja Evangeličanske cerkve ter s seminarji, dejavnostmi na Facebooku in spletnimi seminarji na YouTubu zbral 80 milijonov dolarjev s prodajo naložbenih priložnosti računalniških storitev v oblaku (ang. cloud computing). Ciljal je na revne skupnosti v ZDA, Kolumbiji in Peruju. Čeprav so bili ameriški regulatorji obveščeni in so proučevali primer WCM777 že septembra 2013, so regulatorji zahtevali zaprtje spornih računov pri HSBC-ju v Hongkongu šele aprila 2014.

Tako je bilo tudi v primeru kanadskega podjetja Pacnet, proti kateremu so ZDA leta 2016 uvedle sankcije zaradi domnevnega sodelovanja v mreži podjetij, ki se je ukvarjala s pranjem denarja. Iz poročila banke Barclays je razvidno, da je majhen del Pacnetovih nakazil končal tudi na slovenski banki Unicredit, kjer je imelo račun odprto podjetje Option Logic z Otoka Man, lastniško povezano s Pacnetom.

Ameriška banka Citibank pa je, denimo, poročala o nakazilu slovenskega podjetja ESTP na račun singapurskega podjetja, v povezavi s tem pa je banka zaznala več znakov vpletenosti v domnevno pranje denarja.

Banke v polovici primerov niso vedele, s kom poslujejo

Največji delež nakazil v FinCEN-ovih dokumentih v skupni vrednosti 1300 milijard dolarjev je stekel prek računov ameriške podružnice Deutsche Bank. O nakazilih v vrednosti dobrih 500 milijard dolarjev je poročala tudi ameriška banka JPMorgan Chase, nekajkrat manjše zneske pa so kot sumljive označile banke Standard Chartered, The Bank of New York Mellon in ameriška podružnica britanske banke Barclays.

Analiza dokumentov je sicer pokazala, da banke v polovici primerov niso vedele, s kom poslujejo. V več kot 680 FinCEN-ovih poročilih so finančne institucije od bank zahtevale dodatne informacije o komitentih, toda v več kot 160 primerih se banke na zahteve niso odzvale. Prav tako so redno poslovale s podjetji v davčnih oazah, ne da bi poznale njihove lastnike.

Ameriški finančni nadzorni organi, ki vodijo svetovni boj proti pranju denarja, so velikim bankam naročili, naj reformirajo pravila poslovanja. V preteklosti so jih tudi že oglobili za stotine in celo milijarde dolarjev ter jim grozili s kazenskimi ovadbami. Toda takšni posli so donosni, navajajo preiskovalni novinarji v danes objavljenem prispevku.

Vir: RTV.SLO