Z mnenjem pravnega kripto strokovnjaka g. Kozlevčarja se absolutno strinjam. Nenazadanje so to potrdili ta vikend v Buenos Airesu na zasedanju skupine G20. Objavljam intervju z gospodom, ki ve za kaj se gre na področju kriptovalut, zakonodaje in prihodnjih korakov, kam gremo. Več kot dve leti o tem pišem, govorim in razlagam na svetovalnih sestankih strankam ter na svoji spletni strani in vse lahko preverite…

Na konferenci European Blockchain Summit smo spregovorili nekaj besed z gospodom Borisom Kozlevčarjem, ki je, lahko bi rekli, »The man behind the man«, saj skrbi za pravni vidik izdaje novih žetonov, priljubljeno imenovanih ICOjev.

Boris, ali je čas ICOjev minil, ali se trenutno nahajamo le v depresivni fazi razmišljanja vlagateljev?

Najlaže razumemo trenutno dogajanje, če poznamo faze sprejemanja novitet. Faze so: faza zanikanja, faza kritiziranja, faza sprejemanja ter faza reguliranja. Fazo, ko so se vsi smejali nastanku bitcoina, je že mimo. Faza 2, ko so kritizirali kripto valute kot muhe enodnevnice in nekaj kamor le laiki vlagajo itd., je tudi že v veliki meri mimo. Banke so v tem času npr. veliko imele povedati čez kripto valute in jih skušale ukiniti, saj so resna konkurenca depozitom. Ne le to, pod vprašaj postavljajo način monetarnega sistema, kot ga poznamo danes. Lahko smo spremljali, kako je vedno več ljudi vlagalo v kripto valute in nekatere banke se niso več toliko bojevale proti, saj so  videle  priložnost in začele same investirati v to področje in tako pristavile lonček. S tem smo prišli v fazo 3. Trenutno smo v času, ko se v veliko državah s strani regulatorjev in zakonodajalcev pospešeno želi regulirati trg in piše razlage kako bodo državni organi regulirali kripto valute in sprejemali nove zakone. Prihodnje pol leta do leto dni pričakujem, da bo veliko pozornosti namenjeno predvsem konsolidaciji in regulaciji. To pa ne pomeni, da je kripto zgodbe konec. Večina večjih vlagateljev komaj čaka na regulacijo in s tem zmanjšano tveganje. Saj se bo z večjo regulacijo na trgu pojavilo več kvalitetnih projektov in veliko manj slabih oz. t.i. »nategov«, ki jih danes pač ne moremo spregledati.

Bili smo priča kar nekaj uspešnim izdajam slovenskih kripto žetonov. Pri mnogih ste s pravnega vidika sodelovali.  Kaj naredi ICO uspešnega?

To je zelo težko in hkrati zelo enostavno vprašanje. Zame najpomembnejši so trije kriteriji: sama inovativnost in tržna zanimivost poslovnega modela, pedigre članov ekipe in izbor pravno urejene jurisdikcije (ki varuje moje interese kot vlagatelja) skupaj s kvalitetno sestavljenima t.i. White Paper-jem (bela knjiga) in Terms of Use (Splošni pogoji).

Ste vložili svoja sredstva v vsak ICO, ki ste mu svetovali?

Skoraj vedno.

Če preideva k drugim resnim temam. Nekateri ICO-ji so se soočili s kasnejšim plačilom DDV. Komentar?

Zahteva po plačilu DDV na »zbrana sredstev« je odvisna od definiranja »token modela«. Pri nekaterih modelih je tako plačilo DDV-ja na zbrana sredstva potrebno, pri drugih ni. Ni potrebno za utility token, če izpolnjuje še nekaj drugih predpostavk. 

Kako pozoren mora bi izdajatelj glede obdavčitve vlagateljev in kakšna je obdavčitev trenutno v Sloveniji?

Planiranje davkov je sila pomembna tema za izdajatelja kriptografskih žetonov, saj lahko pomenijo kar dobršen del zbranih sredstev. Projekt mora npr. vedeti kakšna bo obdavčitev in posledično stroškovni učinek, da lahko planira porabo sredstev vnaprej. Saj večina projektov v White paper-ju  že določi porabo zbranih sredstev.

O sami obdavčitvi tule ne bi izgubljal preveč besed, saj je na voljo kar nekaj tolmačenj FURS-a.  Na kratko pa so vlagatelji kot fizične osebe obdavčeni, če se njihovo sodelovanje s kriptografskimi žetoni in valutami šteje za opravljanje dejavnosti. Kriteriji za presojanje slednjega je FURS napisal v svojem zadnjem mnenju. Še vedno pa v praksi obstaja kar nekaj nemira zaradi tega, ker si ne znajo pojasniti ali opravljajo dejavnost ali ne.

Posebno pozornost na planiranje obdavčitve mora dati tudi ekipa na kriptografske žetone, ki jih posamezniki ekipe in lastniki prejmejo kot plačilo za delo. Večina je namreč obdavčena s 25%.

S kakšnimi stroški je povezana izdaja kriptožetona? Namreč mnogi razmišljajo, naj izdajo svoj žeton, ne da bi se zavedali povezanih stroškov.

Težko odgovorim, saj je odvisno o projekta, izbora jurisdikcije za podjetje itd. Menim pa, da večjih projektov ne moremo štartati brez vsaj 500.000 € kapitala. Večja kot bo regulacija, višji znesek bo potreben.  Za ta namen danes projekti ponudijo investitorjem zgodnje vlaganje v projekt, kar jim zagotovi kapital za izpeljavo ICO-ta.

Kje vidite prihodnost »blockchain« tehnologije? Pravo, bančništvo, zavarovalništvo…?

Menim, da bo blockchain penetriral na vsa področja, kjer je zaželena transparentnost. Procesi se bodo optimizirali, stroški nižali.

Verjamete, da bo »blockchain« obstal in v kakšni uporabni obliki?

Vsekakor bo obstal. Na dolgi rok pa je vse minljivo. Kot pred 100 leti nihče ni slišal za internet, čez 100 let tudi verjetno nihče več ne bo uporabljal blockchain tehnologije.

Brez vprašanja glede gibanja tečajev seveda ne gre. Če pogledamo le Bitcoin. Kje vidite njegovo vrednost ob koncu let 2018?

Tu je ogromno špekulacij. Vse imajo svoj zakaj in zato. Osebno verjamem, da se bo, po uspešni vpeljavi regulacije, v glavnih kripto in večjih državah, naredila konsolidacija projektov in tečaji bodo šli gor. Težko je reči ali bo to konec leta, prej ali kasneje.

Vir: blog.sacret-life.com, intervju pripravil Mitja Glavnik